Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Med svojim zasebnim študijem pri Vincenzu Lavigni v Milanu je bil Verdi seveda pogost obiskovalec Scale, ki ni gostila samo številnih vrhunskih pevcev in dirigentov, pač pa je pripravila tudi vrsto svetovnih premier oper Meyerbeerja, Bellinija, Donizettija in Rossinija.

Če je kaj jasno v dosedanji predstavitvi Busonijevega dela, je vsekakor to, da je bil kot ustvarjalec človek velikih nihanj in sprememb. Sam je za ta pojav uporabil precej primeren izraz. Govoril je namreč o nenehnih "novih začetkih". Vse njegovo delo, vse njegovo življenjsko in umetniško bistvo je bilo usmerjeno k uresničitvi dokončne umetnine, genialne skladbe, ki bi osmislila umetnikovo zemeljsko bivanje. »Faustovstva« tega dejanja se je zavedal tudi Busoni in je temu primerno svojo dokončno umetnino usmeril prav k projektu opere »Doktor Faust«.

V preteklih oddajah, ki jih pripravlja in vodi nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik smo se srečali s češkim nevrologom, ki ga zanima glasba ne le kot dražljaj za čustva, ampak raziskuje fizikalno-akustični vpliv glasbe na delovanje možganov. Izboljševala naj bi možgansko funkcijo, a ne nujno v vseh primerih.

Pogovorili smo se s hrvaškim nestorjem glasbene terapije, psihiatrom, ki je uporabljal muzikoterapijo za sproščanje, združevanje in socializacijo ali kot rehabilitacijsko sredstvo pri motnjah govora.

Tokrat sledi drugi del pogovora s polivalentnim glasbenikom gospodom Pinom Giuseppom Poclenom, ki je postal glasbeni terapevt posebne neverbalne psihodinamske usmeritve, na dolgi poti od pedagoga in glasbenega animatorja, ki daje sebe in svoje veščine v službo hudo prizadetih, razvojno motenih, bolnih in starih v Italiji in tudi pri nas, da bi izboljšal kakovost njihovega življenja. Z nami bo tudi njegova asistentka v glasbeno terapevtskih delavnicah, ki jih vodi pri nas, nevropsihologinja prof. Vali Glavič Tretnjak, specialistka klinične psihologije, posebej usmerjena v nevropsihologijo.

Predvajamo raznovstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Februarja je minilo sto let od rojstva igralca, ki se je s svojo igro in markantno pojavo vtisnil globoko v spomin gledališkega, predvsem pa filmskega občinstva druge polovice prejšnjega stoletja. Bert Sotlar je dal tudi ime nagradi, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev za življenjsko delo na področju filmske igre. Tone Frelih je za oddajo Razgledi in razmisleki priklical v spomin najbolj znane filme, v katerih je nastopil Bert Sotlar, in dodal svoje lastne spomine nanj.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

V oddaji Po belih in črnih tipkah ? veliki pianisti in mojstri klavirske igre bomo tudi danes predvajali glasbo skladateljev romantičnega in zgodnjeromantičnega obdobja, ki so ostali v senci velikih imen. V prejšnji oddaji ste lahko slišali prve nedvoumne glasbene odseve zgodnjeromantičnega gibanja viharništvo, za danes pa smo vam obljubili Klavirski koncert št. 1 v C-duru enega njegovih najsijajnejših predstavnikov Carla Marie von Webra. Slišali boste tudi Sonato za klavir št. 1 v f-molu, op 1 Friedricha Kalkbrennerja in Tretji klavirski koncert Ignaza Moschelesa.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Sebastijan Buda je en izmed letošnjih prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo (prejel jo je za izvedbo Straussovega Koncerta za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11), poleg tega pa se lahko pohvali, da je bil v zadnjem času uspešen še na Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije TEMSIG in da bo letos zastopal Slovenijo na Evrovizijskem tekmovanju mladih glasbenikov.
V oddaji bo sam govoril o svojih uspehih, predstavil pa bo tudi svojo glasbeno pot in povedal, kakšno glasbo najraje izvaja in v kakšni družbi.

Olivier Messiaen: Appel interstellaire za rog solo
Sebastijan Buda, rog

Richard Strauss: Koncert za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op.11
Orkester Slovenske filharmonije
Sebastijan Buda, rog
Slaven Kulenović, dirigent

Pesnica in doktorica literarnih znanosti Vita Žerjal Pavlin je pred kratkim pri Kulturno-umetniškem društvu Apokalipsa objavila novo pesniško zbirko z naslovom Obrazi. Naslov je našla pri Simonu Jenku (v njegovih časih je beseda obraz pomenila tudi podobo), predvsem pa je pesnica v svoje žive pesniške slike diskretno vpisala intimno vsebino, tudi čustvena razpoloženja. Več o svoji zbirki in poeziji bo povedala v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kakšno svojo pesem, dve, tri … Nikar ne zamudite.

Za današnjo oddajo smo izbrali programsko glasbo najslavnejšega Pirančana, Giuseppa Tartinija. Zdi se, da velik delež izvedb njegove glasbe zavzema povsod navzoči Vražji trilček, a Tartini je zapustil še vrsto skladb s programskimi naslovi. V njih je naslikal tako različne prizore, kot so duhovnik, ki igra kitaro, pridiga svetega Antona Padovanskega, pastirske dude in samomor feničanske kraljice.

Nioba je bila tebanska kraljica in daleč naokoli ni bilo srečnejše žene. O njenem možu, kralju Amfionu, in njegovi umetnosti igranja na liro so govorili ljudje po vsej Grčiji od enega mor-skega brega do drugega. Ko so v Tebah gradili okope okoli mesta, je zadoščalo, da je kralj Amfion zaigral na liro katero izmed svojih prelepih pesmi, pa so se skale začele trgati od pobočij, skalni skladi pa so sledili sladkim zvokom Amfionove lire in se, ne da bi ljudje kaj pomagali, postavljali v obzidje.

Pisateljica Barbara Pešut iz knjige v knjigo ustvarja samosvoj literarni univerzum. Tudi zgodba Lov na šojo je prepoznavno njena: v zgodbi ne manjka odkritij, spoznanj, predvsem pa je v njenem središču junakinja, ki zna marsikaj in ki morda pogumno rezonira o svojem življenju.

»V vetru« se glasi naslov koncertnega večera in tokrat nam bo veter »pripihal« poletni navdih, ki bo v različnih barvnih odtenkih zvenel pod taktirko Axla Koberja. Gostujočemu nemškemu dirigentu, ki je ob številnih uspehih od leta 2009 naprej glasbeni direktor in šef dirigent düsseldorfske Nemške opere na Renu, se bo na odru pridružila še priznana solistka, nemško-etiopska mezzosopranistka Sarah Ferede, prav tako članica Nemške opere na Renu. Zaigrala bo delo Poletne noči, op. 7 Hectorja Berlioza. Čarobnost kresne noči bo zazvenela v izbranih odlomkih dela Sen kresne noči, op. 61 Felixa Mendelssohna, koncertni večer pa se bo začel z Idilo za veliki orkester V poletnem vetru Antona Weberna.

Nenavadna radijska igra nizozemskega pisca pripoveduje o tistem, o čemer naj bi po mnenju avtorja pripovedovala vsaka radijska igra: namreč, da poslušanje ni dovolj, kajti vsak izmed nas hoče videti in vedeti. Zelo preprost telefonski pogovor med dvema moškima lahko pomeni telefonsko zvezo za klic v sili ali pa zvočni triler. To je torej igra o napetosti, ko je glas slišen, vendar se ne ve, od kod prihaja, čeprav govori o najintimnejših in najbolj kočljivih stvareh.

Prevajalec je Jure Potokar,
dramaturginja Vilma Štritof,
režiser in glasbeni opremljevalec Aleš Novak,
tonski mojster pa Staš Janež.

Boba igra Uroš Smolej,
Ad je Tomaž Gubenšek,
napovedovalec Renato Horvat,
Arthur pa Vojko Zidar.

Igra traja 28 minut in 56 sekund.
Uredništvo igranega programa.
Posneta je bila v studiih Radia Slovenija decembra 1997.
.

Glasbena medigra.

V oddaji Glasba 20. stoletja bomo slišali glasbo ameriškega skladatelja Georga Antheila. Leta 1900 v Trentonu v zvezni državi New Jersey rojeni skladatelj je samega sebe označil za "nagajivca", pravzaprav si je rekel "l'enfant terrible". Njegova glasba je nastajala po navdihu delovanja velikanskih strojev iz prve polovice 20. stoletja in naglo razvijajočih se teorij kvantne fizike, ki so presegale konvencionalno človeško dojemanje prostora in časa.