Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pomen preprostosti je zgodnja pesem grškega pesnika Janisa Ritsosa (1909-1990), pesem, ki ne ponuja preprostega recepta za resničnost besede. (Tako, kot se za poezijo spodobi.)

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Najbrž se težko najde umetnik, ki bi zasedal tako pomembno mesto v zgodovini in razvoju evropske klasične glasbe in bil hkrati tako prezrt in pozabljen. Max Reger, ki ga je prvak nemške glasbe 20. stoletja Paul Hindemith imenoval »poslednji velikan glasbe«, prvak in oče modernizma omenjenega stoletja Arnold Schönberg pa ga je »imel za genija«, je danes zares še navzoč edino pri sodobnih koncertnih organistih, ki se mojstrijo in izkazujejo na njegovih vrtoglavo zahtevnih skladbah, več kot poldrugi stot njegovih del tako rekoč vseh oblik razen opere pa je pokrila debela plast prahu in preostalih bolj trdoživih usedlin.

Ob letošnji 300.obletnici rojstva baročnega slikarja Fortunata Berganta je Narodna galerija v glavnem mestu pred nekaj dnevi odprla občasno razstavo njegovih in del nekaterih njegovih sodobnikov iz 18. stoletja. Gre za enega od glavnih slovenskih predstavnikov baročnega slikarstva v našem prostoru. Predstavili bomo tudi razstavo z izborom sodobnega slovenskega oblikovanja z naslovom "Prihodnost bivanja" v dunajski galeriji DesignAustria. Dotaknili se bomo slikarskih upodobitev občutij prekmurske pokrajine v mariborski galeriji KiBela, ki jih je za razstavo "Tavajoči" ustvaril slikar Igor Banfi iz Murske Sobote. Vabimo pa vas tudi, da prisluhnete daljšemu pogovoru, ki smo ga ob nedavni predstavitvi letnega poročila pripravili z Ilinko Todorovski, varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Letošnjega 8. marca, ob mednarodnem dnevu žena, dan prej, 7. marca, pa je bil dan slovenskega pomorstva (na ta dan je Slovenija l.1991 še kot del bivše države sprejela resolucijo o pomorski usmeritvi), je muzejska svetnica Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu, zgodovinarka dr. Nadja Terčon po internetu predstavila monografijo z naslovom Sava in Jolanda. Gre za prvi šolani slovenski in hkrati takrat tudi jugoslovanski pomorščakinji, ki sta se kot prvi ženski l.1947 in leto kasneje vpisali v takrat ustanovljeno pomorsko šolo v coni B pod jugoslovansko vojaško upravo. Sava Kaluža (1929-2014), iz Postojne, in Jolanda Gruden (1930-2014) iz Nabrežine pri Trstu sta v svoja življenje krepko vpletli vlogo morja. Na temelju arhivskega gradiva napisana zgodba o povojnem emancipacijskem projektu, ki povzema tudi izjemen razvoj slovenskega pomorstva in zapreke, ki so v tako tradicionalno moškem poklicu čakale dve pogumni mladi ženski.
Nadja Terčon že nekaj desetletij raziskuje novejšo zgodovino pomorstva, l. 2015 je izšla njena obsežna monografija (416 str. in 150 fot.) "Usidrali smo se na morje" z zgodbo o vzpostavitvi slovenskega pomorstva v obdobju od 1945 do 1958. Hkrati je to delo zapolnilo premalo znane okoliščine vztrajnosti pri nastanku Luke Koper, in z sodobno istrsko zgodbo o tem predvsem državotvornem dejanju vzpostavljanja pomorske narave države tako dopolnjuje kulturno-zgodovinske prikaze bogate preteklosti slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu kapitana iz Trsta Bruna Volpija Lisjaka.

V oddaji Ženske v svetu glasbe vas danes vabimo k poslušanju muziciranja uveljavljene slovenske harfistke Mojce Zlobko Vajgl, umetnice tehnično brezhibne in muzikalno zrele ter prefinjene interpretacije, ki poslušalce prepriča s svojo zanesljivo, spretno in domiselno igro. Več let je na mednarodnih festivalih nastopala z Leipziškim godalnim kvartetom, z mednarodnim godalnim kvartetom Orpheus ter z vodilnimi slovenskimi ansambli, kot sta pihalni kvintet Slowind in godalni kvartet Tartini. Predstavili bomo njeno muziciranje v duih s harfo in z violino ter v triu s flavto in z violončelom. Harfistka Mojca Zlobko Vajgl bo izvedla Dva romantična preludija op. 17 Marcela Luciena Tournierjanastopila v duu z violinistom Tomažem Lorenzem ter Pesem noči Carlosa Salzeda s harfistko Uto Jungwirth, v triu s flavtistko Evo Nino Kozmus in z violončelistko Karmen Pečar Koritnik pa bo izvedla Serenado za flavto, violončelo in harfo v B-duru Alfreda Oelschlegla. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bo umetnica s tudi govorila o izvajanju komorne glasbe.

Andrej Stopar se je na delo v ameriškem dopisništvu dobro pripravil. Vprašanja je zastavil praktično vsem, ki so v preteklosti za različne medije poročali iz Združenih držav. Ko je prispel v Wasington, je ugotovil, da Amerike, o kateri so mu pripovedovali predhodniki, ni več. Pred začetkom epidemije se je podal na raziskovanje družbe in ugotovitve zapisoval za spletno stran MMC RTVSLO in časnik Večer.
Drobne zgodbe, portrete ameriškega vsakdana in analize političnih spletk, je zbral v knjigi Ameriški Rubikon. Z njo orisuje tektonske družbene spremembe, ki so nastale v borih štirih letih predsedovanja enega najbolj nenavadnih predsednikov v zgodovini ZDA. Ali kot zapiše dr. Andej Stopar: "Trumpu je uspelo spremeniti razumevanje zakona in pravil igre. Odprla se je Pandorina skrinjica in spreminja se vse. Nekateri pravijo, da do neprepoznavnosti. Večina pa išče znano v neznanem."

Prejšnji ponedeljek smo končali predvajanje posnetkov z drugega koncerta lanskoletne sezone cikla SiBrass, na katerem je nastopil izvrstni Berlinski trobilni trio, danes pa bomo oddajo namenili izbranim posnetkom s tretjega koncerta, ki je središče postavil rog. Devetindvajsetega novembra lani so v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji nastopili hornist Sebastijan Buda in pianist Urban Stanič v prvem delu koncerta ter člani kvarteta rogov FourCor v drugem delu. Kvartet bomo slišali in podrobneje predstavili prihodnji mesec, najprej pa je čas za nekaj posnetkov dveh izvrstnih mladih glasbenikov – Sebastijana Bude, ki je zmagal na lanskem izboru za slovenskega predstavnika na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki in Urbana Staniča, ki je na istem izboru zmagal leta 2014.
V njunih izvedbah boste slišali dela Tilna Slakana, Jane Vignery in Jeana Francaixa.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Osem strun bo zvenelo danes v oddaji, nanje pa bosta godla Oskar Longyka in Sebastian Bertoncelj, ki sta decembra 2016 nastopila v okviru cikla GM oder Glasbene mladine Slovenije.
Duo v sestavi violina in violončelo sicer ni najbolj razširjena zasedba, smo pa prav ta duo na naših koncertnih odrih v zadnjem času že večkrat slišali. Glasbenika namreč skupaj nastopata že od leta 2015 in tudi v oddaji Nove glasbene generacije sta v preteklosti že zaigrala.
Danes bosta oddajo začela s slovensko glasbo, s katero sta tudi začela svoj koncert, in sicer bomo poslušali Wince music Nenada Firšta, potem pa bomo poslušali še Sonatino za violino in violončelo Arthurja Honeggerja, izbor iz Skladb za violino in violončelo, op. 39 Reinholda Glierja in Sonato za violino in violončelo Mauricea Ravela.

Recenzije so napisali Ana Hancock, Andrej Lutman, Katarina Mahnič in Iztok Ilich.

Iz tradicije slovenske simfonike smo izbrali glasbo treh skladateljev, Daneta Škerla, Janija Goloba in Blaža Arniča, tri dela, ki slikajo zvočne podobe iz bajk in legend.

V neki vasi sta živela starec in starka. Hudo revščino sta tolkla, še kruha se nista nikdar najedla.
Nekoč je starka pobrala zadnja polenca, peč je hotela zakuriti, pa ni bilo trsk. Zato je rekla starčku:
»Stopi no v gozd po trske... Brezo posekaj, pa bova za nekaj časa preskrbljena z njimi.«
In starček je vzel sekiro in odšel v gozd. Začel je iskati brezo, ki bi bila ravno pravšnja, da bi jo posekal. Kmalu jo je našel. Stopil je k njej, že je hotel zasekati vanjo, ko so njeni listi zašelesteli, veje pa so se zganile. Nagnila se je breza k starčku in spregovorila s človeškim glasom ...

Iz nekoč v danes: pravljice iz zapuščine Kristine Brenkove
Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana
Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana

Katarina Majerhold je diplomirala in magistrirala iz filozofije na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Ukvarja se s filozofijo ljubezni, čustev, filozofskim svetovanjem in etiko, občasno tudi s pisanjem scenarijev za igrane in dokumentarne filme za RTV Slovenija. Občasno piše poezijo in kratko prozo, ki ju objavlja v različnih medijih, od revij do radia. Ljubezen in sploh čustva odzvanjajo tudi v njenem najnovejšem naboru pesmi, ki smo ga za oddajo naslovili po eni izmed njih: Soočenje.
Interpretira Polona Kores. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža David Lap, režija Saška Rakef.

Francoski književni kritik Bernard Pivot, rojen leta 1935, je znamenito ime francoske televizije in založništva: s tedensko oddajo Apostrofi, ki jo je ob petkih zvečer nepretrgoma (in živo) vodil petnajst let ter v njej gostil domače in tuje avtorje knjižnih novosti, je pritegnil nadpovprečno število gledalcev ter vplival na njihove bralne in knjižnonakupovalne navade. Izbrani odlomki so iz knjige Besede mojega življenja, ki je izšla v francoščini leta 2011. Prevedel jih je Aleš Berger. Besedilo bogatijo odlomki iz Treh stavkov za flavto in orgle Jehana Alaina v izvedbi flavtistke Martine Rauch in organistke Polone Gantar. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, oddajo je oblikoval tonski mojster Vojko Frelih, brala sta napovedovalca Lidija Hartman in Renato Horvat.

Tokrat bomo predvajali posnetek koncerta Simfoničnega orkestra San Francisco, ki je 11. januarja leta 2019 pod taktirko gostujočega dirigenta Jaapa van Zwedna izvedel Brucknerjeva največjo simfonično katedralo, Simfonijo št. 5 v B-duru, slišali pa boste tudi Mozartov zadnji solistični koncert, ki ga je dokončal dva meseca pred smrtjo, koncert za klarinet in orkester v A-duru, K. 622. Predstavil ga bo solo klarinetist orkestra Carey Bell.

Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira.

Prevajalka Silvana Orel Kos
Dramaturginja Vilma Štritof
Režiser Jože Valentič
Tonski mojster Urban Gruden
Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar

Prvi vojak Jure Henigman
Drugi vojak Vito weiss
Tretji vojak Jernej Gašperin
Moški Lotos Vincenc Šparovec
Oficir Matej Recer

Traja 10' 08''
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019

Glasbena medigra

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.