Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Reger je Koncert za violino in orkester v A-duru, op. 101, ganljivo in častitljivo glasbeno posvetilo Brahmsu, ustvaril med junijem 1907 in aprilom 1908, ko je deloval v Leipzigu. Ob koncertu je zapisal, da je govor o presneto resnem delu, to pa ne drži popolnoma, saj je zvočnost celotnega dela prijetna, ljubka, nezahtevna, edini razlog, da ga ne igrajo, pa sta njegova izjemna dolžina in trud, ki ga je treba vložiti. Tako lahko tudi na videz zelo banalen razlog pripomore, da neka skladba postane – neizvajano delo Maxa Regerja.

V oddaji bomo tokrat predvajali nekaj posnetkov hornista Boštjana Lipovška, mojstra svojega glasbila, ki velja za enega vodilnih slovenskih glasbenikov. Lipovšek je solo homist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poučuje tudi na ljubljanski Akademiji za glasbo, vodi mojstrske tečaje in redno nastopa kot solist s priznanimi svetovnimi orkestri in ansambli.

Oddajo tokrat posvečamo enemu največjih skladateljev v glasbeni zgodovini, Johannu Sebastianu Bachu. Najprej bomo slišali njegov Brandenburški koncert št. 3 v G-duru, BWV 1048, potem Kantato št. 169 za alt, zbor, orkester in orgle s solistko, mezzosopranistko Bernardo Fink, in nazadnje Italijanski koncert v izvedbi pianistke Dubravke Tomšič Srebotnjak.

Tone Kralj je bil slikar evropskega in svetovnega slovesa, a doma v Sloveniji so ga po vojni namerno prezrli in potisnili na obrobje slikarskega dogajanja. Zdaj odkrivamo zamolčano: da je bil politično angažirani slikar s slovenskega etničnega prostora ob zahodni meji v obdobju italijanske zasedbe Primorske in že pred vojno antifašist in domoljub.

V oddaji Oder bomo tokrat govorili o mednarodni organizaciji Ibsen International, ki skrbi predvsem za medkulturne izmenjave na področju scenskih umetnosti med Norveško in Kitajsko, pa tudi z drugimi deli sveta. S projekti umetniške in izobraževalne narave na akademski ravni že vrsto let gradi mostove in se povezuje z organizacijami, univerzami, gledališči in institucijami s področja drugih umetniških zvrsti po vsem svetu, tako da je mobilnost njihovih projektov izjemno velika, hkrati pa z imenom Henrika Ibsena kot enega najpomembnejših evropskih dramatikov druge polovice 19. stoletja širijo duh svetovljanstva in umetniške produkcije na najvišji ravni. Pri enem izmed projektov Ibsen International, New play, New stage, je sodelovala tudi naša dramaturginja Vilma Štritof. V oddaji bo predstavila svojo izkušnjo sodelovanja pri projektu, velik poudarek pa je tudi na njenem zapisovanju vtisov o sodobni kitajski kulturi in odrski umetnosti. Na delovnih potovanjih se je pogovarjala s sodelujočimi pri projektu, katerih pričevanja pokažejo širše obzorje ustvarjanja kulturnih mostov. Za marec in začetek aprila je Vilma Štritof pripravila radijske igre s pogovori z naslovom Obrazi migracij, na katere se navezuje današnja oddaja. Besedila petih tujih avtorjev, ki doživljajo premiere svojih del na našem radiu, namreč prihajajo prav iz te mednarodne delavnice na Kitajskem.

Redaktorica je Petra Tanko,
avtorica Vilma Štritof.

Oddaja je bila posneta julija 2017.





ODPOVED: Poslušali ste ponovitev oddaje Oder z naslovom Ibsen International. Pripravila jo je Vilma Štritof, sogovornici sta bili Inger Buresund in Jennifer Zhang, redaktorica Petra Tanko. Oddaja je bila posneta leta 2017.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Dirigent Herbert Blomstedt se je na koncertu, ki ga je imel 31. januarja pred dvema letoma, vrnil v simfonično dvorano Louise M. Davies v San Franciscu in vodil tamkajšnji orkester ob izvedbi Mendelssohnovega poklona Škotski skupaj z Beethovnovo glasbo, ki so jo navdihnili sprehodi po avstrijskem podeželju.

Gost je prof. dr. Marko Snoj, avtor Slovarja Pohlinovega jezika. Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12 tisoč besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin. Snoj je predstavil številne zanimive primere iz tega dela, kot so dobrodošlica, sinkinja, poročnica, epatke, areč … Slovar je zabavno branje, tudi področje spolnosti v njem ne manjka, saj je Pohlin ustvarjal tudi besede za intimne dele ženskega telesa in spolne prakse. Ponovitev oddaje, ki je bila premierno predvajana 1. decembra 2020.

Torkov mozaik bomo odprli z motetom Tenebrae factae sunt po responzoriju za veliki petek Stemnilo se je, ko so Judje križali Jezusa Vytautasa Miškinisa. In temu litovskemu skladatelju, dirigentu in pedagogu bomo posvetili tudi nadaljevanje oddaje.
Zborovski svet ga dobro pozna, saj je predvsem z zborom Ažuoliukas osvojil že marsikatero priznanje - tudi v Mariboru -, sam pa je redni član mednarodnih žirij na zborovskih tekmovanjih. In prav s pomočjo zborovskih tekmovanj in vezi, ki se na njih spletejo med glasbeniki, smo pred tremi desetletji spoznali tudi Miškinisove skladbe. Sprva jih je pisal le za zbor Ažuoliukas, pozneje pa se je zaradi povpraševanja razširil tudi njegov opus. Jedro le-tega predstavlja glasba z zgledi in motivi iz litovskih ljudskih korenin ter duhovna glasba na latinska besedila, ki je zaradi univerzalnosti zborom najbolj dosegljiva.

Dela Vytautasa Miškinisa bodo zvenela v izvedbi Ljubljanskih madrigalistov, Komornega zbora RTV Slovenija in dunajskega ansambla Sine nomine.

»Pred mnogimi leti sta na Kitajskem živela dobra prijatelja. Eden je mojstrsko igral na harfo, drugi pa je znal mojstrsko poslušati …« pravi zgodba. Ko mojstrsko poslušaš, slišiš in vidiš, kar drugi govori, poje, igra. Prisluhnimo zenovskih zgodbam o dobrodušnih modrecih. Zgodbe bereta Maja Kunšič in Jure Lajovic.

Iz nekoč v danes: zenovske zgodbe
Izbor zgodb nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana
Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana

Sedem delna pesnitev Medved enega vodilnih ameriških pesnikov 20. stoletja, Galwaya Kinnella, velja za kultno delo. Je predmet zmeraj novih interpretacij, vsakič malo drugačnih branj, ki pa bi jih v osnovi lahko razdelili v dve skupini: v tista, ki v lovčevem zasledovanju medveda vidijo prispodobo za odnos do animalične strani naše duševnosti, druga branja pa druži prepričanje, da Kinnellova pesem ponazarja govorčev odnos do poezije. Pesnitev je prevedla Tina Kozin.

Oddaja o muzikalu tuje in domače produkcije.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih posneli za naš arhiv s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Roger Martin du Gard se je rodil 23. marca pred sto štiridesetimi leti v Neuillyju na Seni. Proslavil se je s svojim zajetnim življenjskim delom ? romanesknim ciklom Thibaultovi, s katerim je postavil literarni spomenik življenjskim usodam v predvojnih in medvojnih letih prve svetovne vojne. V slovenščino sta prevedena še romana Jean in Taki so ljudje. Literarni večer je leta 1981 pripravila Tanja Viher, režirala pa Elza Rituper.

Dobitnik letošnje nagrade grammy za najboljšo sodobno skladbo je ameriški skladatelj Christopher Rouse (živel je v letih od 1949 do 2019); Ameriška glasbena akademija je posthumno nagradila njegovo Peto simfonijo.

Poslušali bomo dve Rouseovi skladbi, poleg omenjene še orkestrsko delo z naslovom Supplica, v izvedbi Nashvillskega simfoničnega orkestra pod taktirko Giancarla Guerrera.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.