Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Realist novoromantičnega tipa, z nekaterimi prvinami novejših kompozicijskih tehnik, z izrazito programsko glasbo, ki iz realizma ponekod že prehaja v naturalizem. Tako so Marjana Kozino kot skladatelja opisali oziroma definirali glasbeni strokovnjaki. Ta opredelitev drži, gotovo pa tudi povsem drugačna, tista, ki se ozira na vsebino njegove glasbe, to je dejstvo, da je njegova glasba največkrat zapela o prelepi rojstni pokrajini. Muzikolog in dirigent Ciril Cvetko je o njem celo zapisal, da je bil »kot rapsod, ki opisuje svojo zemljo in ljudi na njej in ki se je najpristneje izživljal v svobodni neoklepajoči obliki«.

Začeli bomo s ponedeljkovim protestnim dramilom, ki ga je v Mariboru organiziral Narodni dom in z njim opozoril na dolgoročno škodo prepovedi javnih kulturnih prireditev. Povzeli bomo vsebino tridnevnega nacionalnega posveta o »Pismenosti za gledališče«, predstavljamo pa tudi novo vodstvo zavoda in revije Maska. Lotili smo se pomena fotografske estetike fotografov v Mariboru, ki so nase opozorili že ob razstavi Mariborskega kroga pred pol stoletja. Predstavljamo tudi tri razmeram prilagojene odprte razstave: izbor del pokojnega Mladena Stilinovića v Galeriji P74 in iskanje treh avtoric v Škucu v glavnem mestu, ki se o »situaciji, ki se je razvijala dalj časa«, opirajo na premislek o izhodiščih priprave same razstave. Pokrajinski arhiv Koper pa v središču mesta na ogled ponuja panojsko razstavo o gospodarski zgodovini podjetja Istrabenz, ki so ga kot delniško družbo v coni B svobodnega tržaškega ozemlja ustanovili leta 1948, in je pomembno zaznamovalo Obalo, hkrati pa vso Primorsko.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Evropska agencija za varnost hrane EFSA pripravlja revizijo smernic o oceni tveganja fitofarmacevtskih sredstev za čebele, ki praktično pomeni rahljanje ukrepov za njihovo in zaščito drugih opraševalcev. Zato v studiu vnovič gostimo dr. Danila Bevka z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo, raziskovalca njihove pomembne vloge. Pomagal nam bo osvetliti pomen teh za prehransko varnost izjemno pomembnih živalic, katerih vlogo v trajnostnem kmetijstvu še vedno premalo cenimo.

V oddaji Ženske v svetu glasbe vas vabimo k poslušanju muziciranja tolkalke Petre Vidmar kot komorne glasbenice. Petra Vidmar je solistka Simfoničnega orkestra Radiotelevizije Slovenija in docentka za tolkala na ljubljanski Akademiji za glasbo.
Študij tolkal je leta 2012 z odliko končala pri profesorju Borisu Šurbku in kot študentka prejela tri Prešernove nagrade. Že kot študentka je igrala v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, kjer je od septembra 2015 redna članica in solistka orkestra. Petra Vidmar je tudi navdušena izvajalka sodobne glasbe. Že med študijem in v profesionalnem delovanju je prvič izvedla vrsto skladb slovenskih skladateljev različnih generacij. Pogosto igra in nastopa v različnih komornih zasedbah: najraje v kvartetu tolkalcev Tetrákis, kjer so njeni glasbeni partnerji Katarina Kúkovič, Vito Opéka in Matevž Bajde. Njen stalni glasbeni duo pa je Xylocórda, v katerem igra s kitaristom in lutnjarjem Izidorjem Erázmom Grafenauerjem. Petra Vidmar pogosto nastopa tudi solistično na melodičnem tolkalu marimbi. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bo nastopila v skladbah: Xylocórda Petra Šavlija, Sanje o češnjevih cvetovih japonske skladateljice in marimbistke Keiko Abe in Na robu gozda – s ''štirimi drevesnimi listki'' za kitaro in marimbo nemškega avtorja Wéndelina Bítzana, o komornem muziciranju in skladbah za marimbo pa bo tudi govorila.

Ob začetku pandemije so se zaprli knjigarne, knjižnice in društva. Založniki in knjigotržci so se po desetletju krčenja trga spoprijeli z nepredstavljivim izzivom: preživeti zaprtje knjigarn in javnega življenja. Leto dni pozneje lahko z zadržki ugotavljamo, da je red knjige preživel tudi to apokalipso. V skupni oddaji Radia Slovenija, slovenskega uredništva ORF in Radia RAI Trst preverjamo, kako so zaprtje doživljali v Italiji, Avstriji in Sloveniji.
Gostje skupne oddaje so predsednica Zadruge Goriške Mohorjeve Franka Žgavec, urednik Mohorjeve založbe v Celovcu Adrian Kert in profesor založniških študij, literarni urednik ter pisatelj dr. Andrej Blatnik. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.

Začenjamo še en sklop oddaj iz niza MEDENINA IN PATINA, v katerih bomo predstavili odličnost britanskih godbenikov. Tokrat boste v najmanj štirih oddajah lahko spoznali kar najboljše od najboljših, zasedbo Philip Jones Brass Ensemble. Skupina je delovala med letoma 1951 in 1986. Kot pove že ime, jo je ustanovil sloviti londonski trobentač Philip Jones, pojavljala pa se je v različnih postavitvah, od običajnega trobilnega kvinteta do morda zanjo najznačilnejše zasedbe – trobilnega tenteta in vse do celotnega pihalnega orkestra, skupaj s tolkali in pihali.
V prihodnjih oddajah se bomo seveda podrobneje posvetili tudi življenjepisu glasbenikov od samega Philipa Jonesa naprej, v tej in prihodnji oddaji pa vam bomo predstavili enega njihovih zadnjih projektov »Trobila v Valhali« iz leta 1985. Danes boste tako slišali glasbo Richarda Wagnerja: Veliko slovesno koračnico ter odlomka iz oper Mojstri pevci nürnberški in Tannhäuser.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V teh časih potrebujemo dobre novice, še posebno v kulturi. Ta prihaja iz Italije, kjer si je založništvo opomoglo. Razlog za to je tudi ta, da so Italijani med pandemijo uvrstili knjige med primarne dobrine, kot so zdravila in živila, zato pa so bile knjigarne odprte.
V oddaji tudi o varovanju gozdov. V mariborskem razstavišču Kibla se z videom in instalacijo na to temo predstavlja umetniška dvojica Plateau Residu.

Tokrat nas v oddaji čaka glasba starejšega datuma nastanka, in sicer bodo zvenela dela Claudia Monteverdija, ki smo jih posneli na koncertu Akademije za glasbo v Kozinovi dvorani.

Claudio Monteverdi: Bojni in ljubezenski madrigali
O sia tranquillo il mare
Altri canti d'Amor, tenero arciero
Ardo e scoprir ahi lasso
Lamento della Ninfa
Hor ch'el ciel e la terra e'l vento tace in Cosi sol d'una chiarafonte viva
Chi vol haver felice e lieto il core in Vago augeletto che cantando vai.

Baročni orkester Akademije za glasbo
Zbor Slovenske filharmonije
Solisti: Gašper Banovec, Blaž Strmole, Monika Fele, Urška Bernik, Matevž Kink, Rok Rakar, Rok Fernčak, Anamarija Lazarevič, Monika Popivoda in Žiga Berložnik
Egon Mihajlović, dirigent


Claudio Monteverdi: Orfej, peto dejanje

Baročni orkester Akademije za glasbo
Zbor Slovenske filharmonije
Gašper Banovec, Orfej
Blaž Strmole, Apolon
Egon Mihajlović, dirigent

Recenzije so napisali Andrej Lutman, Anja Radaljac, Matej Bogataj in Ana Rozman.

Devetega novembra 1928 je bila v ljubljanski Operi premierno uprizorjena enodejanka Iz komične opere, do tedaj najnaprednejše delo slovenske operne produkcije. Slavko Osterc jo je napisal kmalu po vrnitvi z dveletnega študija v Pragi. Pod vplivi neoklasicizma je Osterc ustvaril pretežno atonalno glasbeno-scensko delo sestavljeno iz predigre iz sedmih zaključenih glasbenih točk, ki so med seboj povezane z govorjenimi recitativi. Po premieri je bil Osterc deležen hvale svojih skladateljskih kolegov, celo Anton Lajovic, Osterčev skladateljski protipol, je tedaj kot recenzent zapisal, da ima Osterc izrazito nadarjenost kot dramatik, ki čuti, kako je treba dati dramatični situaciji natančno pravilno širino, nič več, nič manj kot je potreba, da situacija doseže potrebno odrsko učinkovitost.

Janis Ritsos (1909 – 1990), klasik sodobne grške poezije, je ustvaril domala nepregleden opus: napisal naj bi kar sto sedemnajst knjig poezije, s čimer naj bi trikrat prekosil celoten obseg Iliade in Odiseje. Pisanje poezije je za Ritsosa že zgodaj postalo nuja, v avtorjevih verzih pa se zrcali tudi njegova razgibana in vse prej kot lahka življenjska pot. Slednjo je zaznamovalo veliko izgub, do določene mere pa tudi Ritsosovo politično udejstvovanje. Avtorjeva poezija pa ne glede na to, ali raste iz intimizma ali družbenih tem ohranja svoje nedoumljivo, neizgovorljivo jedro – tisto torej, kar poezijo naredi za poezijo. V Literarnem nokturnu bo predvajan izbor avtorjeve poezije iz let 1960 – 1961, ki je v prevodu Jelene Isak Kres izšel v knjigi Korenine sveta.
Interpretira Matej Puc.

Madžarski mislec in pisatelj Béla Hamvas je objavljal študije, esej in recenzije v številnih publikacijah. V oddaji boste slišali nekaj njegovih esejev, uvrščenih v knjigo Kozmologija, ki so nastajali do leta 1936. Avtor izvirno misel navezuje na druge filozofe, pesnike in pisatelje. Knjigo esejev je pod naslovom Krizologija prevedla Gabriella Gaál in je izšla lani pri KUD-u Apokalipsa. Vmesni glasbeni vložki so bili odlomki iz suite Colas Breugnon Tadeusza Bairda v izvedbi Komornega orkestra Estonskega radia. Oddajo je oblikoval tonski mojster Maks Pust. Besedilo sta brala Jasna Rodošek in Bernard Stramič.

Na današnjem posnetku koncerta se bo izjemni violinist Leonidas Kavakos pridružil dirigentu Michaelu Tilsonu Thomasu in Simfoničnemu orkestru San Francisco pri izvedbi programa, v celoti posvečenega glasbi Igorja Stravinskega, skupaj z violinskim koncertom, ki se začne z "nemogočim" akordom, skiciranim na prtiček, zgodbo o življenju in smrti zaljubljene pustne lutke Petruške in baletom Pomladno obredje, ki je spremenil svet tako, da je sprožil najslavnejši nemir v zgodovini glasbe.

Slušno-poetični kolaž je svojevrsten umetniški dosežek avtoric besedila, slovenske pesnice Gordane Kunaver in njene hrvaške kolegice Mirjam Gracin, ter slovenskih radijskih ustvarjalcev. Delo je bilo izvedeno v sodelovanju Umetniškega programa Hrvaškega radia in Uredništva igranega programa našega radia. Avtorici sta ga označili za "eksperimentalno radiodramsko kantato za govoreče in pojoče glasove", predstavlja pa pesniško videnje eksistencialne problematike sodobnega človeka. S tako pesniško intenco je bilo delo koncipirano kot kolaž, ki vsebuje univerzalne civilizacijsko-kulturne simbole ter metajezikovne metafore, jih s svojevrstno sugestivnostjo izraža v slovenščini in hrvaščini ter jih ob pomoči asociativnega spajanja poveže v celoto, ki deluje pomenljivo sporočilno in emocionalno.

Dramaturga Sanja Bregović in Pavel Lužan
Režiserka Rosanda Sajko
Tonska mojstrica Metka Rojc
Avtor izvirne glasbe Jani Golob

Prva ženska Judita Hahn-Kreft in Marina Nemth
Druga ženska Iva Zupančič in Vlasta Knezović
Tretja ženska Mojca Ribič
Prvi ženski solo Maja Končar
Drugi ženski solo Marjana Klanjšek Jaklič
Prva kača Veronika Dubrešić
Druga kača Branka Cvitković
Mati Nada Subotić
Prvi moški Brane Ivanc
Drugi moški Boris Juh
Pilot Dare Valič
Pilot Alfa Darko Čurdo
Pilot Omega Dušan Gojić
Bog Drago Krča
Tretji moški Jože Mraz
Četrti moški Janez Albreht
Spikerja Zvone Hribar in Dobravko Sidor

V ženskem zboru igralk sta sodelovali še Romana Hrle in Biserka Fatur

Zbor dečkov Jure Gasparič, Marko Gasparič, Marko Blatnik, Mark Savnik, Tanja Žagar

Traja 49' 53''
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija in Hrvaškega Radia decembra 1990

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.