Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled najnovejših glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnik, pisatelj, politik in razumnik Edvard Kocbek je svojo poezijo filozofsko utemeljil že med narodnoosvobodilnim bojem proti okupatorju. Svojo partizansko liriko je objavil v zbirki Groza, za katero je leta 1964 prejel Prešernovo nagrado. Za Dan upora proti okupatorju smo izbrali njegovo pesem V požgani vasi. Interpretira jo dramski igralec Tone Gogala.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Svoj skladateljski talent je najprej urila z deli za klavir, ki jih v njenem prvem ustvarjalnem obdobju ne manjka, a tudi s pisanjem komornih, vokalnih in solističnih del ni zaostajala. Pravzaprav so njene prve skladbe iz konca petdesetih let 20. stoletja: Phacelia – vokalni cikel za sopran in orkester, Serenada za kitaro ter Kvintet za klavir, dve violini, violo in violončelo. Tudi danes bomo poslušali tri dela iz zgodnjega obdobja Gubajduline. Spoznali bomo njeno prvo orkestrsko delo z naslovom Pravljični poem, ki je nastalo leta 1971, skladbo De Profundis za bayan – tradicionalno rusko kromatično harmoniko iz začetka 20. stoletja - ter komorno delo z naslovom Garten von freuden und traurigkeiten za flavto, harfo, violo in naratorja iz leta 1980.

V oddaji predstavljamo prvi solistični album goriškega kitarista in lutnjarja Bora Zuljana z glasbo angleškega skladatelja Johna Dowlanda. Zgoščenka, ki je bila izdana avgusta lani, je kmalu po izidu prejela prestižno nagrado Diapason D'Or, nagrado, ki jo podeljuje ena najpomembnejših specializiranih revij za klasično glasbo Diapason iz Francije. Z Borom Zuljanom se je pogovarjala Tatjana Gregorič.

Za oddajo smo izbrali glasbo Wolfganga Amadeusa Mozarta. Najprej bomo slišali njegov Koncert za klarinet in orkester v A-duru, ki ga je skladatelj napisal v letu svoje smrti, 1791, in je eno njegovih zadnjih dokončanih del. Tristavčno skladbo je posvetil prijatelju in priznanemu klarinetistu Antonu Stadlerju, ki jo je oktobra istega leta premierno izvedel v Pragi. V nadaljevanju pa sledi Mozartova Sonata za violino in klavir št. 32 v B–duru.

Šestega aprila 1941 so nemške sile in članice trojnega pakta iz več smeri napadle Kraljevino Jugoslavijo in jo v nekaj dneh razkosale. Slovenijo so si okupatorji razdelili kakor zveri, ki so se lotile plena. Toda z organiziranim odporom smo si priborili svobodo in se združili v Republiki Sloveniji kot delu povojne Jugoslavije.

Na praznični dan bi v oddaji Oder lahko govorili o Slovenskem narodnem gledališču na osvobojenem ozemlju, ki je bilo z odlokom Izvršnega odbora Osvobodilne fronte ustanovljeno v Črnomlju 12. januarja 1944. A ne bomo. Posvetili se bomo drugi temi, ki prav tako ceni osvobojeno ozemlje in ga dandanes najde v breztežnostnem prostoru zemeljske orbite. O postgravitacijski umetnosti, ki je rdeča nit ustvarjanja Dragana Živadinova in je tudi neke vrste upor proti okupatorju - dramskemu gledališču ter zemeljski, mimetični umetnosti, se je Petra Tanko z Draganom Živadinovom pogovarjala pred enajstimi leti. V pogovoru Živadinov med drugim navaja - za tisti čas zanimiv, danes pa že preizkušen, a vendar vreden raziskovanja - primer umetniškega dela hrvaškega umetnika Daliborja Martinisa. V njegovem projektu, izvedenem konec 70-ih let preteklega stoletja, namreč prepoznamo mišljenje in prakso blizu današnji, ko se z različnimi mediji poigravamo s časom, uprizarjanjem in ekrani. Vabimo vas k poslušanju ponovitve oddaje!

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Spremljali bomo Danski nacionalni simfonični orkester s koncerta, ki ga je pod vodstvom glavnega dirigenta Fabia Luisija brez prisotnosti občinstva izvedel 11. marca letos v koncertni hiši danskega radia v Kobenhavnu. V vlogi solistke se je predstavila pianistka Beatrice Rana, ki je izvedla Koncert za klavir in orkester št. 9 v Es-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta. V drugi polovici večera je zazvenela suita Žlahtni meščan, op. 60 Richarda Straussa, koncert pa se je začel s simfonično pesnitvijo oz. pastoralnim prizorom Pan in Syrinx, op. 49 Carla Nielsena.

Zaslužna profesorica dr. Breda Pogorelec je navdihovala svoje študente z raziskovalno vnemo o jezikovnih in družbenih vprašanjih, ki se nadaljujejo še danes. Ob 90. obletnici rojstva so ji na Filozofski fakulteti v Ljubljani posvetili monografijo Sociolingvistično iskrenje. V oddaji bomo pregledali nekaj tem iz tega dela, med njimi bomo osvetlili raziskavo o skladnosti samoocenjevanja z dejansko rabo jezika, ozrli pa se bomo tudi na slovensko jezikovno skupnost v Braziliji.
Monografijo Sociolingvistično iskrenje so uredili Maja Bitenc, Marko Stabej in Andrejka Žejn.

Gospe in gospodje, dobrodošli v 'slovensko-severnem' zborovskem mozaiku. V njem bodo zvenele romantične in novoromantične skladbe Antona Lajovca, Edvarda Griega in Wilhelma Stenhammarja.

Odprlo ga bo pet priljubljenih Lajovčevih miniatur na Domjanićevo poezijo, oziroma na besede Georga Hartmanna in Otta Juliusa Bierbauma v prevodu Frana Saleškega Finžgarja:
Kiša in Lan,
ter Večerna pesem, Bolest kovač in Pomladni spev.

V sklopu štirih večerov bomo s študenti zaključnih letnikov iz Akademije za gledališče, radio, film in televizijo vstopili v svet slovenskih pripovedi, kjer še živijo bajeslovna bitja.
V interpretaciji Lee Mihevc, Filipa Mramorja in Tine Resman bomo slišali pripovedi iz Zakladnice slovenskih pripovedi; Kole, kole, koledo, leto lepo mlado, ki sta jo uredila Monika Kropej in Roberto Dapit, ter pripovedi iz zbirke Divja jaga, ki jo je uredil Franček Bohanec. Spoznali bomo bitja, ki so se včasih sprehajala okoli kmetij naših babic in dedkov. To so bila taka bitja, ki so dobra dejanja ljudi bogato nagradila, če pa jih človek ni spoštoval, so nad hišo lahko priklicala pogubo. Pod režijo se podpisuje Živa Bizovičar, dramaturgijo je delala Iva Štefanija Slosar, avtor glasbe pa je Gašper Lovrec.

Nada Dragan - Živa je bila kot študentka medicine internirana v italijansko taborišče Gonars. Po kapitulaciji Italije se je kot borka in bolničarka pridružila Gregorčičevi brigadi; pozneje je bila partizanska učiteljica in po vojni dopisnica Tanjuga. Med vojno je pisala meditativno liriko in v njej izrazila upe, pričakovanja, strahove, bolečino, doživljanje, srčnost slovenske partizanke in uporniške generacije. Pripravila je zbirko z naslovom Vijuga življenja, ki pa je (žal) ostala v rokopisu.

Današnje minute namenjene glasbenemu gledališču, bomo preživeli v družbi leta 1971 rojenega angleškega igralca in pevca Johna Owena Jonesa. Ki je znan predvsem po vlogah v muzikalih Les Miserable in pa The Phantom of the Opera. Njegova želja, nastopiti v omenjenih dveh predstavah, se mu je uresničila zelo hitro. John Owen-Jones velja za najmlajšega igralca, ki je zasedel vlogo Jeana Valjeana v muzikalu Les Miserables, hkrati pa so ga kritiki ovenčali z nazivom najboljšega igralca v omenjeni predstavi vseh časov. Enako pa velja tudi z vlogo Fantoma v muzikalu The Phantom of the Opera.
Kritiki pišejo, da je John Owen-Jones izjemno nadarjen, a nikar se ne pustite prepričati zgolj besedam. Pred nami so pesmi iz različnih muzikalov v izvedbi Johna Owena Jonesa, upam, da vam bodo vsaj pol toliko všeč, kot so kritikom, ki mu pojejo hvalo.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Cirila Kosmača poznamo po novelah in povestih, kot so Pot v Tolmin, Tantadruj, Balada o trobenti in oblaku, Tistega lepega dne, Očka Orel, Sreča ali po romanu Pomladni dan. Lani pa so pri eni od slovenskih založb izšle njegove manj znane zgodbe in povesti. Za oddajo smo v skladu s prazničnim dnem upora proti okupatorju izbrali dve, v katerih Kosmač pripoveduje o svojem doživljanju pred- in medvojnega vrenja. V zgodbi Osnutek za daljšo zgodbo (1951) ga ujamemo oktobra leta 1939 v Parizu, kjer sreča znanko iz svoje domače doline, v zgodbi Prebujenje (1945) pa v Marseillu teden dni pred začetkom vojne v Jugoslaviji. Zgodbi sta lani izšli v knjigi manj znanih Kosmačevih del Lovim pomladni veter. Oddajo je ob pomoči spremne besede Andraža Gombača iz omenjene knjige pripravil Matej Juh.
Oblikovali so jo dramski igralec Rok Matek, napovedovalka Mateja Perpar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jon Čergan, asistentka režije Renata Vidič in režiser Alen Jelen.

Wolfgang Mitterer nam ne ponudi kaj dosti ozadja svojega dvanajstletnega projekta Devet v enem, v katerem v nekakšen pastiš združi odseke celotnega Beethovnovega simfoničnega opusa. Gre za prostočasni projekt ali provokativno umetniško izjavo? O vsekakor zanimivi gesti bomo razmišljali v tokratni Glasbi našega časa, preden bomo skladbo zavrteli (skoraj) v celoti.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.