Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

John Eccles: Sodba Parisa
Izvajalci: Orkester in zbor Early Opera Company, solisti: Claire Booth, sopran; Lucy Crowe, sopran; Susan Bickley, mezzosopran; Benjamin Hulett, tenor; Roderick Williams, bariton in dirigent Christian Curnyn

Henry Purcell: Chaconne two in one upon a ground in Music for a while
Izvajalec ansambel Nova Schola Labacensis

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Carl Nielsen: Kvintet, op. 43
Izvajalec: Pihalni kvintet Ariart

Edvard Grieg: Jutro, iz suite Per Gynt
Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent David De Villiers

Katarina Pustinek Rakar / Tone Pavček: Ljubezenska uspavanka
Izvajalci: Mojca Bitenc Križaj, sopran; Domen Križaj, bariton in Andreja Kosmač, klavir

Robert Schumann: Impromptuji op. 5 (na temo Clare Wieck)
Izvajalec: Michael Rische, klavir

Clara Wieck Schumann: Klavirski trio v g – molu, op. 17
Izvajalec: Klavirski trio Dartington

George Gershwin (prir. Blaž Pucihar): Bess, you is my woman now
Izvajalci: Miro Božič, ustna harmonika; Blaž Pucihar, klavir; Tina Krajnik in Brina Zupančič, violini; Wolfram Wobak, viola; Gal Faganel, violončelo

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

KUD Sodobnost International ob svetovnem dnevu knjige že tradicionalno razglasi zmagovalca natečajev za najboljšo kratko zgodbo in najboljši esej, vsako drugo leto se jima zadnje čase pridruži tudi dobitnik oziroma dobitnica nagrade Sončnica na rami, nagrade za spodbujanje veselja do branja. O natečajih, njihovem pomenu za ustvarjanje, o ustvarjanju, branju in še čem z letošnjimi lavreatkami: Tatjano Plevnik, dobitnico nagrade za najboljšo kratko zgodbo, Heleno Koder, dobitnico nagrade za najboljši esej, in Katarino Klajn, dobitnico nagrade Sončnica na rami.

Kratka glasbena medigra

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju komornih in orkestrskih skladb iz 19. in 20. stoletja. Slovenski solisti, komorne zasedbe in orkester bodo predstavili Introdukcijo / Uvod in Rondo capriccioso za violino in orkester v a-molu, op. 28, Camilla Saint-Saënsa, Sonato za oboo in klavir Francisa Poulenca, Kvinteta za pihala Slavka Osterca in Poemo za violino in orkester op. 25 Ernesta Chaussona. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 29. aprila ob 5.05.

Matjaž Jarc je sicer diplomirani pravnik, a tudi glasbenik, avtor številnih scenskih glasb za gledališke predstave - na primer znamenitega "Spomenika G" v Gledališču Glej - in avtor štirih nagrajenih radiofonskih esejev, pa tudi radijskih iger in pravljic za otroke ter kratkih zgodb. Nadja Jarc je romanistka in germanistka, prevajalka in avtorica številnih oddaj na programu ARS Radia Slovenija in drugih oddaj, v svojem studiu Hymnos pa sta skupaj s soprogom Matjažem ustvarjala kratke filme. Kratka radijska igra FREKVENCE V PLAMENIH je izpoved o ognju. Avtorja sta ogenj kot stvarni in metafizični, kot naravoslovni in literarni predmet prelila v zvočno podobo stvarjenja in kreacije, ponavljajoče se smrti in vedno novega rojevanja.

Traja 12' 26''
Posneto v koprodukciji Studia Hymnos in Radia Slovenija maja 2001

Glasbena medigra

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Želim vam neobremenjen (p)ogled ... Razum pa, če se le da, potisnite vstran in v ozadje. To ni politični program, ni česa razumeti. Prepustite se golim čutom in čustvom in poskušajte utripati v nedoumljivem svetu domišljije ... brez gospodarja, je ob razstavi zapisal umetnik Marko Jakše.

Prvi del razstave z naslovom Na otoku Niga se osredotoča na Jakšetova novejša dela, tokrat, pa je mogoče v galeriji SLOART videti dela iz starejših obdobij umetnikovega ustvarjanja.

V starem mestnem jedru Kranja pa je mogoče videti, kako se keramika povezuje z drugimi mediji, kot so grafika in reciklirani materiali. Na ogled je razstava sodobne kinetične keramike ?r kvadrat.

Tokratno oddajo posvečamo nemški mezzosopranistki Christi Ludwig; nedavno se je namreč poslovila od tega sveta, za seboj pa pustila izjemne interpretacije opernih vlog in samospevov.
»Peti je zame enako naravno kot hoditi,« je povedala nekoč. Naravnega načina petja pa jo je najprej naučila mati, priznana kontraaltistka in ena najbolj iskanih pevskih pedagoginj na Dunaju. Pevec je bil tudi oče, tenorist na Dunaju, zatem nekaj let intendant opere v Aachnu. A čeprav je bila Christi pevska kariera tako rekoč položena v zibelko, se je glasbeno vsestransko izobrazila – učila se je klavirja, violončela, flavte in teorije. Že od malih nog pa ji je bilo najbolj pri srcu, kadar se je ob petju Brahmsovih in Schubertovih samospevov sama spremljala na klavirju.

1. Johann Nepomuk Hummel: Koncert za klavir in orkester, op. 110
Hans Kann – klavir;
Simfonični orester iz Hamburga, Heribert Beissel – dir.

2. Robert Schumann: Uvertura, scherzo in finale v E-duru, op. 52
Simfonični orkester iz Seattla, Gerard Schwartz – dir.

3. Claude Debussy: Rapsodija za altovski saksofon in orkester
John Harle – altovski saksofon;
Orkester Akademije St. Martin in the Fields, sir Neville Marriner – dir.

Slog je okvir skladateljeve govorice. Po njem prepoznamo skladatelja in njegovo sposobnost vraščanja v okolje, ki ga je oblikovalo.

S študenti zaključnih letnikov iz Akademije za gledališče, radio, film in televizijo vstopamo v svet slovenskih pripovedi, kjer še živijo bajeslovna bitja.
Gestrin je povodni mož, ki je bolj mlad kot star in nima nog temveč plavuti. Boje se ga ribiči in brodarji ob Dravi. Neki drugi povodni mož gospodari Muri. Pomiriti se da te hudobne in jezne može, če jim v vodo vržeš lepo darilo. Včasih pa kaj z brega vzamejo kar sami. Kje vse še živijo povodni možje, nam bodo nocoj pripovedovali Gaja Filač, Gašper Lovrec in Jure Žavbi. Pripovedi in pesem so vzete iz zbirk Pravljičnih poti Slovenije, v uredništvu Irene Cerar, Divje Jage: slovenska ljudska pripoved, v uredništvu Frančka Bohanca ter Slovenskih ljudskih pesmi, v izboru Marka Terseglava in Dušana Čaterja. Pod režijo se podpisuje Živa Bizovičar, dramaturgijo je delala Iva Štefanija Slosar, avtor glasbe pa je Gašper Lovrec.

Amalia Iglesias Serna se je rodila leta 1962 v Menazi in mladost preživela v Bilbau, kjer je študirala španski jezik in književnost. Zdaj živi v Salamanci. Že v prvi zbirki pesmi Kraj za ogenj, objavljeni leta 1985, je presenetila s slikovito in drzno pesniško govorico. Za zbirko je prejela ugledno nagrado Adonis. Sledile so zbirke Amautin dnevnik, Zasenčeno morje, Kockanje in tveganje in leta 2005 Lazar se otepa kopriv, ki velja za njeno najboljše delo. Amalia Iglesias Serna je ena najznačilnejših predstavnic sodobne španske poezije. Njeno pisanje predstavlja nekakšno novo različico nadrealističnega pisanja. Pesmi je prevedel Ciril Bergles, interpretira jih Stannia Boninsegna.

Francoska pevka in igralka, ki je svet šansona nežno mešala z vplivi folka, rocka in glasb sveta.

V oddaji Arsov art atelje bomo predvajali posnetke tretjega koncerta dvajsetega festivala sodobne glasbe – Festivala Slowind 2018, ki je s šestimi koncerti potekal med 6. in 20. novembrom 2018. V nocojšnji oddaji bomo predvajali posnetek Godalnega kvarteta JACK in akordeonista Klemna Lebna, ki sta nastopila 7. novembra 2018 v Slovenski filharmoniji in izvedla dela Sabrine Schroeder, Matthiasa Pintscherja, Elliotta Carterja, Lize Lim in Iannisa Xenakisa.

Vračamo se k močnejši zasedbi kitar in kitaristov, tudi iz bolj rockovskih smeri, k bendovski igri, ki glasbo gradi skozi teksture in zvok sam, njegovo izkustvo, torej na nek način tudi eksperimentalno. Zavrteli bomo novo in po dolgem času ponovno nekoliko bolj navdahnjeno zloženo glasbo velikega benda Godspeed You! Black Emperor, prav tako je nova, že tretja plošča bobnarja Chrisa Corsana in hrupnega kitarista Billa Orcutta Made Out Of Sound, izbor pa bomo začeli z zadnjo ploščo tria Dans Dans.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.