Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ponedeljek, 3. maj. 2021

Ars • Pon, 3. maj.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

10:00
Poročila

Prva asociacija pri omembi imena tega slovenskega glasbenega ustvarjalca so verjetno čitalnice, katerih glavni namen je bil oblikovati, razvijati slovensko besedo in prebujati narodno zavest Slovencev. Glasba je imela pomembno vlogo, še posebej petje, za katero se zdi, da ga je tudi Gerbič imel v krvi. Kot je sam zapisal v svoji avtobiografiji, "nista bila ne oče ne mama muzikalna, prav tako ne brat in sestra, pač pa so vsi imeli dober posluh".

11:00
Poročila

Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.

12:00
Poročila

Na današnji dan pred 140 leti je umrl avtor prvega slovenskega romana Josip Jurčič, ki je bil ena osrednjih kulturnih in političnih osebnosti druge polovice 19. stoletja. To pa ni edina pisateljeva obletnica v tem letu, saj zaznamujemo še nekaj drugih pomembnih okroglih obletnic iz njegovega življenja in dela, kot so 160 let od njegove prve povesti Pripovedka o beli kači, 140 let od izida njegovega zadnjega romana Rokovnjači ter 150 let, odkar je Jurčič postal tudi urednik časnika Slovenski narod. Vlada Republike Slovenije je na pobudo Občine Ivančna Gorica razglasila leto 2021 za vseslovensko Jurčičevo leto. Mojstru naše poljudne povesti in očetu slovenskega romana Deseti brat se bomo v današnjih Arsovih spominčicah poklonili v dveh glasbenih kreacijah, ki temeljita na Jurčičevih besedilih, operi v treh dejanjih Deseti brat Mirka Poliča in skladbi Galjot za recitatorja in mešani pevski zbor skladatelja Patricka Quaggiatta.

13:00
Poročila

Krožno gospodarstvo je v krogih Komisije Evropske unije in dežel, ki razmišljajo razvojno, v zadnjih letih v modi. Vendar vsaj v medijih razmeroma manj zasledimo vse možnosti, ki jih ponuja ta v trajnostno in zeleno gospodarstvo ter v prihodnost usmerjena razvojna paradigma. Podjetje Škrlj iz Batuj v Vipavski dolini se med drugim ukvarja z razvijanjem koristne rabe bioloških odpadkov, ki jih v tej dolini, v državi pa sploh, ne manjka. Le da jih večina še vedno konča na kompostnikih ali smetiščih. Dr. Marko Likon, vodja oddelka za razvoj in doktor kemijskih tehnologij Univerze v Ljubljani tam razvija tehnološke postopke zelene ekstrakcije bioloških odpadkov, da bi prišel do koristnih bioaktivnih snovi za rabo predvsem v farmaciji in živilski industriji. Med drugim razvijajo in proizvajajo tudi visokotehnološke industrijske stroje za ekstrakcijo naravnih bio učinkovin z uporabo ogljikovega dioksida. Pravzaprav gre za postopkovno čisto ločevanje sestavin, kot primer vzemimo ekstrakcijo kofeina iz kave za dosego dekofeinske kave. Pri njem osebno pa se je vse skupaj začelo, ko mu je babica, pravzaprav nona, kot pravijo na tistem koncu, še kot mladeniču povedala, da iz pecljev češenj pripravlja vsestransko zdravilno sestavino. Zato je začel raziskovati, kaj koristnega se da narediti iz listja, pecljev, koščic, jedrc, lupin, steblovja in korenin, in hitro spoznal, da gre za bogat vir bioaktivnih sestavin. Akcijski načrt EU, kamor se je podjetje vključilo pred dobrim letom, se sicer povečini osredotoča na ponovno uporabo papirja, železa, aluminija, stekla in lesa, biološki odpadki pa so vedno bolj pomemben element koncepta krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja.

Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat tretjič posvečamo sodobni glasbi skladateljic, katerih glasbena dela so bila predstavljena na zadnjem mednarodnem Rostrumu skladateljev. Skladateljice iz dvajsetih držav so se predstavile s posnetki skladb za različne zasedbe. V tretji oddaji iz cikla Skriti zakladi z Rostruma skladateljic bomo predstavili skladbi iz Hrvaške in Kitajske – iz Hong Konga. Najprej bomo predstavili skladbo Viole Yuen, skladateljice iz Hong Konga, ki se je rodila leta 1964, in je tudi aranžerka in dirigentka. Sama je tudi izvajalka – pevka v vokalni skupini a cappella, človeški glas pa pogosto vključuje tudi v svoje skladbe. Poslušali bomo njeno skladbo Living with Despair / Živeti z obupom za sopran, basklarinet in elektroakustični posnetek. Njena glasba je edinstvena, izvirna in globoko čustvena. Iz zelo drugačnega zvočnega sveta prihaja hrvaška skladateljica Ólja Jélaska, ki se je rodila leta 1967 v Splitu. Na zagrebški glasbeni akademiji je končala študij kompozicije in glasbene teorije. Od leta 1997 je bila profesorica na umetniški akademiji v Splitu, od leta 2016 pa poučuje je glasbeni akademiji v Zagrebu, kjer je danes redna profesorica. Njena dela odlikujejo jasna oblika, poetičnost in zvočna prefinjenost. Poslušali bomo orkestrsko skladbo Modri Val Ólje Jélaska, ki jo je oblikovala z glasbeno idejo od trenutka, ko nastane val, ki se razvije do vrhunca, nato pa se razprši in preoblikuje v drugačne oblike novih valov.

14:00
Poročila

Zamenite mi glavo je naslov antologije slovenske punk poezije. Uredil jo je pesnik in esejist Esad Babačić, spremno besedo je napisal novinar in sociolog Ali Žerdin, gost v oddaji. Skratka, če doslej ob punku niste pomislili na poezijo, boste ob poslušanju oddaje morda spremenili mnenje. Z Alijem Žerdinom se pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite!

Kvartet FourCor je bil ustanovljen leta 2018 na pobudo študentov Akademije za glasbo v Ljubljani, sestavljajo ga Petar Kšenek, Blaž Ogrič, Gašper Okorn in Sebastijan Buda. Nadarjeni mladi hornisti so se v kvartetu zbrali v želji po skupnem muziciranju in poustvarjanju komorne glasbe. Vsak zase so že uveljavljeni tako v domačem kot tudi mednarodnem prostoru.
V njihovi izvedbi boste danes lahko slišali dve deli, izvedeni na 3. koncertu lanskega cikla SiBrass, ki je potekal 29. novembra v Slovenski filharmoniji: Suito za štiri rogove Eugena Bozzaja in skladbo Born for Horn (Rojen za rog) Wernerja Pirchnerja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na današnji dan pred 140 leti je umrl Josip Jurčič, ki velja za avtorja prvega slovenskega romana. Pisal pa ni samo literarnih besedil, bil je tudi pomemben novinar in urednik Slovenskega naroda ter ena od osrednjih osebnosti slovenskega kulturnega in literarnega življenja 2. polovice 19. stoletja.

Ker letos praznujemo še dva jubileja poveza z Jurčičem, 150 letnico nastopa urednika pri Slovenskem narodu in 160 let od objave Pripovedke o beli kači, je vlada na predlog društev in občine Ivančna Gorica letošnje leto razglasila za vseslovensko leto Josipa Jurčiča in tudi Josipa Ipavca. Glavnina Jurčičevih prireditev, ki jih krojijo zdravstveni ukrepi, potekajo v občini Ivančna Gorica.

V oddaji bomo pregledali tudi, , kaj se je znašlo na knjižnih policah na področju otroške in mladinske literature v preteklem mesecu.

Novi koronavirus je že lani močno zarezal v vse vidike kulturnega življenja, med drugimi tudi v ustvarjalnost mladih glasbenikov. Ti v preteklem letu tako niso mogli niti potovati niti nabirati dragocenih izkušenj sodelovanja in medkulturne izmenjave v različnih mednarodnih orkestrih, kot je Mladinski orkester evropske unije. Čeprav je odpadla glavna koncertna turneja tega orkestra, pa njegovi člani niso spali. V vseh državah, od koder prihajajo glasbeniki, so namreč potekali koncerti komorne glasbe v izvedbi teh glasbenikov in tako je bilo tudi pri nas.
Avgusta lani so v Viteški dvorani Križank zaigrali violinistki Katarina Kralj in Manja Slak, flavtistka Melanija Pintar, fagotista Mihael in Luka Mitev, hornist Franci Šuštar, trobentač Tobija Hrastnik, saksofonista Domen Koren in Andrej Omejc ter gost trobentač Dominik Rus.
V oddaji prisluhnite njihovim interpretacijam del Rindfleischa, Händla, Ville-Lobosa, Prokofjeva, Arnolda in Gabrielija.

Recenzije so napisali Iztok Ilich, Simon Popek, Tonja Jelen in Ana Hancock.

V oddaji boste tokrat lahko slišali Suito za orkester Slavka Osterca in dve deli skladateljev, ki sta glasbene temelje prejela od Osterca in svoje znanje nadgrajevala v Pragi. Predvajali bomo namreč tudi Pustno suito za klarinet in klavir Pavla Šivica in Concertino za klavir in orkester Demetrija Žebreta.

Glasbena medigra

Avtor pesmi, objavljenih v knjigi Pekinški vrtovi, je Jernej Kusterle, Jeseničan, ki je prvo pesniško zbirko Tipkopisi: Geneza objavil leta 2016. Zdaj predava slovenski jezik, literaturo in kulturo na Univerzi za mednarodne študije v Pekingu. Tam je tudi predstojnik Pedagoško-raziskovalne sekcije slovenistike in Slovenistične knjižnice. Piše doktorsko tezo o estetiki grdega v slovenski moderni poeziji.
Stik s kitajsko kulturo pušča sledove tudi v njegovi poeziji. Ne le, da podobe in tudi besede prihajajo iz tega oddaljenega sveta, pač pa verze preveva način opazovanja in dojemanja, ki spominja na kitajske mojstre pesnjenja - samo spominja, kajti pesnik postavlja v središče pozornosti stik sodobnega človeka in njegovega doživljanja s starimi običaji in naravo.
Pesmi interpretira dramski igralec Vito Weiss.

Ob spominu na 140. obletnico smrti pisatelja Josipa Jurčiča boste slišali esej Jurčič in mi literarnega zgodovinarja Igorja Grdine. Esej je izšel v prvi letošnji številki Zvona. Glasbeni vrinki so bili odlomki iz uverture k operi Deseti brat, ki sta jo skladatelj Mirko Polič in libretist Mirko Mahnič zasnovala po ljudskem izročilu in znanem istoimenskem romanu Josipa Jurčiča. Orkester RTV Ljubljana je vodil Janez Komar. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, besedilo je pripravil in uredil Andrej Rot, tonski mojster je bil Vojko Kokot, brala sta Mateja Perpar in Jure Franko.

Alena Bajeva, 36-letna ruska violinistka, bo na današnjem posnetku s koncerta 30. januarja lani v kulturnem centru v Ostravi izvedla Violinski koncert št. 2 Bele Bartoka z Janačkovo filharmonijo Ostrava pod vodstvom Dmitrija Jurowskega. Na programu bosta še briljantni interpretaciji uverture k operi Iz hiše mrtvih Leoša Janačka in Simfonije št. 5 Sergeja Prokofjeva.

22:00
Poročila

Prvi slovenski roman je nastal, ko je bilo Josipu Jurčiču komaj nekaj čez 20 let in ga je navdihovala neuresničena ljubezen z grajsko gospodično s Kravjaka ali v romanu – s Slemenic, slovenščina pa je bila drugorazreden, tuji jezik. Takratna in poznejša priljubljenost romana pri bralcih je pomagala utrjevati narodno zavest in veljavo slovenskega jezika bolj, kot si morda danes predstavljamo, za naš čas pa sta roman Deseti brat in še posebej njegova radijska upodobitev oplemenitena z dokumentarnostjo – radijska igra v priredbi in režiji Franeta Milčinskega - Ježka je nastala že leta 1954 z vrsto igralcev, ki so pomembno sooblikovali razvojno pot slovenskega gledališča in jih danes ni več med nami: Stane Sever, Jože Zupan, Maks Bajc, Maks Furijan, Boris Kralj … Z radijsko igro Deseti brat zaznamujemo Jurčičevo leto in dan pisateljeve smrti - 3. maj 1881.

Priredba romana in režija Frane Milčinski - Ježek.
Dramaturg - Emil Smasek
Komponist - Danilo Bučar
Tonski mojster - Andrej Dobrin

Martinek Spak - Stane Sever
Lovro Kvas - Jože Tiran
Graščak Benjamin - Jože Zupan
Grajska gospa - Vera Pantič
Manica, njuna hči - Draga Ahačič
Marjan Piškav - Dušan Škedl
Stric Dolef - Pavle Kovič
Krjavelj - Janez Cesar
Piškav - Maks Furijan
Sodnik - Maks Bajc
Vokalna izvedba Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Škoberneta.
Pripovedovalec Boris Kralj.

Traja 102'17''.
Posneto v studiih Radia Ljubljana aprila 1954.

Glasbena medigra.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov