Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

1. junija letos bo po več kot petnajstih letih izšla nova biografija slovite pevke,
biografija, ki ne prinaša podobe "muhaste dive", pač pa portret feministične ikone.

Fran Gerbič je osrednja osebnost oddaje Skladatelj tedna. Čas teče hitro in že smo pri obdobju, ki ga je po različnih službovanjih v tujini preživel spet v domovini. Takrat je imel za sabo že mnogo izkušenj - tako na poustvarjalnem področju kot pevec z bogatim repertoarjem, kot na ustvarjalnem - kompozicijskem; vsekakor je bil takrat že skladatelj z utrjenim umetniškim konceptom in ustaljeno stilno orientacijo.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je na ogled nova razstava La Doctora, življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, posvečene doktorici Branislavi Sušnik, znanstvenici, etnologinji, antropologinji, etnolingvistki, muzealki, profesorici, ki se je več desetletij posvečala raziskovanju življenja in jezikov staroselcev v Paragvaju. Rodila se je leta 1920 v Medvodah, študirala v Ljubljani, na Dunaju in v Rimu, po vojni je emigrirala v Južno Ameriko. V Asuncion, glavnem mestu Paragvaja, kjer so eno izmed ulic poimenovali po njej, je dolgo vodila Etnografski muzej Andresa Barbera. Dobila je paragvajsko nacionalno nagrado za dosežke v znanosti. Razstavo, pripravljeno ob lanskoletni stoti obletnici njenega rojstva v Slovenskem etnografskem muzeju, je zasnovala antropologinja in docentka na Primorski univerzi Marija Mojca Terčelj. Pred mikrofon jo je povabila Tadeja Krečič:

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Današnjo oddajo smo zasnovali okrog dveh pianistov in skladateljev, ki ju veže rodbinski izvor s Poljsko, kjer sta tudi bila rojena. Oba sta izkusila revščino in težke življenjske razmere ter zablestela kot pianista. Poleg koncertne kariere je druga polovica njune umetnosti pripadala skladateljevanju. To sta bila Leopold Godowski in André Čajkovski. Slišali boste lahko nekaj njunih avtorskih del pa tudi Balado v g-molu Edvarda Griega in Klavirski koncert št. 25 v c-molu, skladbi, v katerih sta se Godowski in Čajkovski predstavila kot pianista.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Danes v oddaji predstavljamo skupinsko likovno razstavo ljubljanskega umetniškega kolektiva Podmladek, ki razstavlja v mariborski galeriji Media nox. Napovedujemo koncert Orkestra Slovenske filharmonije, ki bo nocoj pod vodstvom Simona Krečiča izvedel program, poimenovan Črtova Četrta. Na sporedu bo 4. Simfonija Črta Sojarja Voglarja, Uvertura h komični operi Blaža Arniča ter Serenada št. 2 v A-duru, op. 16 Johannesa Brahmsa. V oddaji pa tudi o tem, kdo bo prejel zlatega leva za življenjsko delo na Mednarodnem arhitekturnem bienalu, ki se v Benetkah začenja 22. maja.

Oddajo ta teden posvečamo harmonikarju Andražu Malgaju, ki smo ga povabili v studio, da sam predstavi svojo glasbeno pot, svoje cilje in pove, katero glasbo rad izvaja.
Poleg pogovora prisluhnite še skladbam, ki jih je v predkoronskem času izvajal na koncertih:

Uroš Rojko: Tango IV
Georg Friedrich Händel: Suita št. 7 v g-molu, HWV 432, Sarabanda in Gigue
Jukka Tiensuu: Aufschwung (Naraščanje) za harmoniko

Harmonikar Andraž Malgaj je študent tretjega letnika dodiplomskega študija pri profesorju Luki Juhartu na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot solist in član komornih zasedb je prejel številne nagrade na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Na državnem tekmovanju Temsig je v lanskem letu prejel zlato plaketo in 1. nagrado v najvišji kategoriji ter posebno nagrado za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja. Na mednarodnem tekmovanju v Moravskih Toplicah (2009, 2010) je osvojil zlati plaketi. Na mednarodnem tekmovanju Svirel je osvojil zlato plaketo in 1. mesto v svoji kategoriji in leto kasneje še v komorni zasedbi. Na mednarodnem tekmovanju Pannoniaccordion v Murski Soboti je leta 2019 prejel zlato plaketo in 1. nagrado v najvišji kategoriji. Do zdaj je nastopal v ciklu Zvokotok, Prisluhnimo operi, na poletnem festivalu Poletje v Celju 2019 in Festivalu na Ljubljanici. Vsako leto svoje znanje izpopolnjuje na seminarjih pri priznanih profesorjih harmonike, kot so: Claudia Buder, Hans Maier, Mie Miki, Hugo Noth, Inaki Alberdi, Corrado Rojac itd.

Dramska igralka, esejistka in dramatičarka Saša Pavček je svojo prvo pesniško zbirko Obleci me v poljub objavila leta 2010 (pri založbi Miš, ki je knjigo obogatila z zgoščenko pesničinih pesmi v njeni interpretaciji), dobrih deset let pozneje pa svojo drugo pesniško zbirko Zastali čas (pri Cankarjevi založbi, žal tokrat brez priložene zgoščenke). Pesmi v zbirki Zastali čas so marsikdaj poklon konkretnim ljudem, tudi pesničini mami, predvsem pa pesmi o zavedanju časa, trenutkov, življenja v vseh njegovih legah. Preveva jih svojevrstna hvaležnost, o kateri bo pesnica pripovedovala tudi v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, interpretirala pa bo tudi nekaj svojih pesmi, ki se odlikujejo z melodičnostjo in kar kličejo po interpretaciji. Nikar ne zamudite.

Gospe in gospodje, dobrodošli ob spremljanju koncertov festivala Seviqc Brežice 2020.
V vrsti posnetkov, ki jih predvajamo pet tednov zapored, se bomo danes ustavili pri italijanskem Triu Beethoboen, ki je 17. avgusta lani nastopil na gradu v Slovenski Bistrici. Zvezde njegove večerne accademie so bili dvojni trsni jezički: vsa glasbila ansambla, dve oboi in angleški rog, imajo namreč dvojne trsne jezičke. Program pa so člani ansambla uglasili še z lansko 250. obletnico rojstva Ludwiga van Beethovna.
In mu tudi zaigrali v koncertnem uvodu ...

Glasbena medigra

7. maja pred sto šestdesetimi leti se je v Kolkati rodil bengalski pesnik, pisatelj, skladatelj, filozof, družbeni reformator in slikar Rabindranath Tagore, Nobelov nagrajenec za literaturo in eden največjih bengalskih ali kar indijskih pesnikov sploh. Najvišje priznanje za književnost je dobil leta 1913 kot prvi neevropejec in pesnik. Pisati je začel že kot otrok, večjo pozornost pa je pritegnil kot šestnajstletnik. Njegova svetovno najbolj poznana dela so: pesniški zbirki Vrtnar s tematikama narave in ljubezni in Darovanjke z religiozno tematiko, pa romana Gora ter Dom in svet. Pisal je tudi izjemne novele o usodi malih ljudi in bengalskih žensk. Ob sto šestdeseti obletnici Tagorejevega rojstva smo za nocojšnji Literarni nokturno izbrali nekaj pesmi iz zbirke Darovanjke (Mladinska knjiga, 2011), objavljene leta 1910 z originalnim naslovom Gitandjali. Prevod: Janko Moder, interpretacija: Aleš Valič.

Sklepni koncert iz cikla Filharmonični klasični koncerti Orkestra Slovenske filharmonije bomo neposredno prenašali iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Orkester bo vodil Simon Krečič, na sporedu pa so tri dela: Uvertura h komični operi Blaža Arniča, novo delo Simfonija št. 4 ČRta Sojarja Voglarja in Serenada št. 2 v A-duru, op. 16 Johannesa Brahmsa.

Avtorja besedila sta odlomkom iz 2000 let starega izvirnika, iz Ovidovih Metamorfoz, nadela neverjetno sodoben in duhovit okvir, potek in epilog zgodbe pa namigujeta, da ju je pri njunih scenarističnih preobrazbah navdihoval predvsem tisti del Ovidovega epa, v katerem prevladuje ljubezen bogov do smrtne ženske.
Ugleden univerzitetni profesor Naprudnik je obseden z Metamorfozami in je prepričan, da so vsi današnji dogodki samo odsev zgodb, ki jih je že v rimski eri napisal Ovid. In eno od teh zgodb, z grotesknim epilogom, si tudi zares prikliče v svoje življenje.

Avtorja scenarija Jaša Jenull, Marko Bratuš
Režija Jaša Jenull
Mentor Aleš Jan
Dramaturgija Marko Bratuš
Tonski mojster Jure Culiberg
Tonska montaža Jaša Jenull
Izvirna Glasba Jure Karas - Slon

Profesor Naprudnik Kristijan Muck
Žena Jerca Mrzel
Jelka in starejša ženska Tanja Potočnik
Malček, Študent in Vratar Matevž Biber
Neznanec in Bojan Gregor Gruden
Študentka Ajda Toman
Predstojnik Alexander Tolmaier
Natakarica Asja Kahrimanović
Prvi gost Jure Novak
Drugi gost Marko Bratuš
Tretji gost Jaša Jenull

Traja 37'50
Igra je nastala kot koprodukcija med Radiem Slovenija in Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Posneto v studiih Radia Slovenija v februarju 2004

Glasbena medigra

V oddaji Glasba 20. stoletja tokrat poslušamo glasbo Ottorina Respighija, enega osrednjih italijanskih simfonikov prve polovice dvajsetega stoletja. Ottorina Respighija po glasbenem slogu uvrščamo blizu impresionizmu Debussyja in Ravela, njegova največja skladateljska zasluga pa je obnova italijanske simfonične glasbe. Pri tem se je zgledoval tako po sodobnem svetu kot po glasbenih arhaizmih svoje domovine.