Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Dva srednjeveška plesa za flavto in harfo Michaela Amorosija, uvertura k operi Viljem Tell Gioacchina Rossinija in Dvanajst klavirskih variacij v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Dramaturg, gledališki kritik in pesnik Blaž Lukan je izdal že deset pesniških zbirk za odrasle, nedavno pa se je preizkusil tudi v pisanju za otroke in februarja letos izdal pesniško zbirko z naslovom Fantek in punčka. Poslušajmo pesem z naslovom Ni poti nazaj iz njegove osme izdane zbirke Sentence o dihanju.

V sklepnem delu ponedeljkove Glasbene jutranjice boste lahko slišali razna glasbena dela: Schubertov samospev Ganimed na Goethejevo besedilo, koncertno uverturo Na jugu - Alassio Edwarda Elgarja, Thalbergove variacije na barkarolo iz Donizettijeve opere Ljubezenski napoj, baletno suito Trobenta in vrag Alojza Srebotnjaka, Hanoniano Mattija Rautia, poleg tega pa še glasbo Lowella Liebermanna in Georgeja Gershwina ter duh mariachijev, zajet v simfoničnem stavku Joseja Pabla Moncayja.

Niz petih oddaj Skladatelj tedna je tokrat posvečen avstrijskemu skladatelju zgodnje romantike Franzu Schubertu. V prvi oddaji cikla se bomo najprej posvetili njegovemu zgodnjemu življenjskemu obdobju, nato pa predvajali izbor skladb iz tega časa.
Franza Petra Schuberta, rojenega leta 1797 v okolici Dunaja, danes uvrščamo med prve romantične skladatelje, hkrati pa ga najbolj poznamo po njegovih samospevih, ki jih je iz tako rekoč nepomembne salonske zvrsti postavil ob bok preostalim tehtnejšim glasbenim žanrom. Med svojim kratkim, a glasbeno bogatim življenjem je v vsakem izmed žanrov, ki se jih je lotil, zapustil mojstrovine, ki jih odlikujejo bogata harmonska izraznost, natančno oblikovanje klasicističnih form in velika nadarjenost za melodiko.

Konec tedna bodo v glavnem mestu slovesno opozorili na novo pridobitev javnosti dostopne kulturne dediščine ljubljanskega meščanstva prve polovice prejšnega stoletja, na Vilo Zlatico v Rožni dolini, družinsko hišo nekdanjega župana Ivana Hribarja. Začenja se tokrat spletni festival Fabula, in festival Drame SNG Maribor, med drugim pa čez konec tedna v več krajih poteka t.im. "vrtni kavč festival". Izpostavili bomo sredi tedna v Rimu odprto razstavo z izborom umetnostnih praks iz zadnjih desetletij bivše skupne države, nenazadnje pa ovrednotili razstavo sodobne umetnosti "Slikarstvo zdaj!" v Mestni galeriji Nova Gorica. Pokukali pa bomo tudi na potujočo razstavo« Sprevod nadnaravnih bitij yokai« v Slovenskem etnografskem muzeju.

Konec tedna je Ljubljana z znamenito družinsko Vilo Zlatico v Rožni dolini, pridobila novi prostor kulturne dediščine v javni rabi. Državi, ki jo je v upravljanje predala "Muzeju in galerijam mesta Ljubljane", jo je zapustila hči znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, dr. Zlatica Hribar. Notranja postavitev stalne razstave je bila tudi pokojničina zadnja volja, s katero je želela ohraniti spomin na dediščino svojega očeta. Za postavitev je poskrbela muzejska svetnica, dr. Irena Žmuc, s katero smo se pogovarjali o vsebini kulturne dediščine ljubljanskega meščanstva prve polovice prejšnega stoletja, temeljnemu sporočilu stalne razstave v stavbi. Tako slednja kot razstava o Ivanu Hribarju in slovanstvu, pripravile so jo sodelavke Foruma slovanskih kultur na čelu z direktorico dr. Andrejo Rihter, se odpirata v torek, 11. maja.

Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo v spomin na ugledno dramsko sopranistko Ado Sardo iz Trsta, ki je bila dolgoletna nosilka repertoarja in prvakinja Opere Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Ada Sardo, ki je bila ena vodilnih dramskih sopranistk 20. stoletja na Slovenskem, se je rodila leta 1929 v Trstu. Na povabilo dirigenta Jakova Cipcija je leta 1957 prišla iz Trsta v Maribor, kjer je v operni hiši debitirala v Verdijevi Aidi. Od sezone 1957/58 do upokojitve leta 1985 je poustvarila več kot 30 sopranskih vlog, predvsem dramskih, pa tudi nekaj liričnih, zlasti iz italijanskega romantičnega repertoarja. V mariborski operni hiši je nastopala do upokojitve in v tem mestu živela do smrti leta 2017. V prvi oddaji bomo v izvedbi Ade Sardo predstavili arije iz oper Giuseppa Verdija: Leonore iz opere Trubadur, Leonore iz 2. dejanja opere Moč usode in arijo Aide iz istoimenske Verdijeve opere. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor z umetnico.

Zavod Krasen Kras je marca letos izdal prevod dela Carla Marchesettija Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine iz leta 1903. Prevod je posvečen 170. obletnici rojstva omenjenega avtorja, ki se je rodil 17. januarja leta 1850 v Trstu. Carlo Marchesetti, tržaški botanik, arheolog, paleontolog in muzealec, je na Dunaju doštudiral medicino. Kar 45 let je bil ravnatelj Prirodoslovnega muzeja v Trstu, hkrati pa je dve desetletji vodil botanični vrt v Trstu. Kot arheolog in paleontolog je raziskoval prazgodovinska gradišča. Ob številnih izkopavanjih je poskrbel za obsežno in podrobno topografsko obdelavo in za manjša sondiranja na utrjenih naselbinah – gradiščih na Krasu, v Posočju, Istri in na kvarnerskih otokih ter vodil arheološka izkopavanja železnodobnih grobišč, kot so Sveta Lucija, Most na Soči, Kobarid, in Beram. Njegova knjiga Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske Krajine iz leta 1903 pa je še danes temeljni pregled teh samosvojih prazgodovinskih naselbin. Prevod knjige v slovenščino pomeni temelj za nadaljnje delo in približevanje pomembnosti te kulturne dediščine širši slovenski populaciji, predvsem kraški.

Tokrat bomo začeli predvajati posnetke z zadnjega, 4. koncerta lanske sezone cikla SiBrass. Dogodek je zaznamovala glasba za najstarejšo uveljavljeno klasično zasedbo s področja trobil - trobilni kvintet. 20. decembra lani so v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji nastopili člani trobilnega kvinteta Schaka: trobentača Matej Kravcar in Dominik Rus, hornist Blaž Ogrič, pozavnist Tine Plahutnik in tubist Rok Grubelnik. Zasedbo, ki deluje od leta 2017, torej sestavlja pet mladih glasbenikov iz različnih krajev Slovenije, diplomantov Akademije za glasbo v Ljubljani, ki jih vodi glasba, združuje veselje do skupnega muziciranja in povezuje iskreno prijateljstvo.
Spored je sestavljalo pet del, od katerih sta vsaj dve - uvodni Kvintet št. 1 v b-molu, op. 5 Viktorja Ewalda in sklepna Suita za koncertno dvorano Josepha Horovitza - del repertoarnega kanona za tovrstno zasedbo. In prav ti dve skladbi boste lahko slišali v današnji oddaji.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Vprašanja okoljske problematike in njenih posledic je kot visenje na nitki. Tudi razstava Eve Sajovic v galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki nosi tak naslov. Postavitev je del mednarodne mreže Overview Effect, ki obravnava povezave med sodobno umetnostjo in okoljskimi vprašanji.

Bili smo v Lutkovem gledališču Ljubljana, kjer smo si ogledali glasbeno pravljico čarovnik iz Oza in ugledališčeno poezijo Toneta Pavčka Angeli. Začeli pa bomo s Cankarjem, ki se je rodil na današnji dan pred 145 leti.

Ob sproščanju preventivnih ukrepov in vrnitvi študentov na fakultete se je začelo novo obdobje tudi za Akademijo za glasbo, eno od večjih organizatork koncertne dejavnosti mladih glasbenikov pri nas. Vse od marca lani namreč zaradi prepovedi tam koncertov praviloma niso organizirali z izjemo treh poletnih spletnih dogodkov. So pa ves ta čas čakali v nizkem štartu in zdaj so končno dobili možnost, da študente spet postavijo na koncertne odre. Kdo, kdaj in kje bo nastopal letos, boste slišali v današnji oddaji Nove glasbene generacije, v kateri smo ob začetku koncertne sezone pred mikrofon povabili prodekana za umetniško dejavnost Matjaža Drevenška in dirigenta dveh akademijskih orkestrov Miho Rogina.

Recenzije so napisali Miriam Drev, Lev Detela, Gaja Pöschl in Iztok Ilich.

Tokrat bomo z oddaji Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti predvajali glasbo Ubalda Vrabca, Alojza Srebotnjaka in Alda Kumarja.
Za uvod bomo poslušali Simfonično sliko 'Škocjanske jame' Ubalda Vrabca. Skladba odseva avtorjevo poetično razpoloženje, ko ga je v nenavadni tišini objela podzemeljska tema, in se je oglasil tanek zvok padajočih kapljic, ki so padale od skalnatih obokov in tisočletja oblikovale rastoče kapnike.

Glasbena medigra

Mineva 145 let od rojstva Ivana Cankarja. Njegova črtica Sestanek je izšla v maju leta 1897 v Slovencu kot podlistek. V tistem času se je Cankar podpisoval s psevdonimom Anton Kramar, saj se je takrat že poslovil od Cerkve in ni hotel, da bi se razvedelo, da sodeluje pri klerikalnih listih. Črtica je v veliki meri avtobiografska, gre za podobo mladega Cankarja, študenta na Dunaju pozimi leta 96/97, čeprav je dogajanje v zgodbici prestavljeno v poletne mesece.

Dr. Primož Vitez je profesor na oddelku za romanske jezike in književnost Filozofske fakultete v Ljubljani. V oddaji boste ob današnjem spominu na 145. obletnico rojstva Ivana Cankarja slišali njegov esej Etična sinteza v Cankarjevih političnih spisih. Objavljen je bil v reviji Jezik in slovstvo leta 2018. Bogatijo ga glasbeni odlomki iz Oče naša hlapca Jerneja za mešani zbor Karola Pahorja; pel je Komorni zbor RTV Slovenija pod vodstvom Marka Muniha. Glasbeno opremo je pripravil Mihael Kozjek, oddajo je tonsko uredil Jernej Boc, brala sta Matjaž Romih in Mateja Perpar.

Danski nacionalni simfonični orkester je lani jubilejno 250. obletnico rojstva Ludwiga van Beethovna proslavil z vrsto dogodkov in skladatelja z izborom dveh njegovih mojstrovin na koncertu 8. oktobra lani prikazal kot humanista – umetnika z neomejeno ljubeznijo do človeškega življenja. V svoji simfoniji št. 6, Pastoralni, Beethoven prikazuje človeštvo v ravnovesju z naravo, v violinskem koncertu pa srečamo svobodnega duha v sožitju s soljudmi. V violinskem koncertu Beethoven namreč pokaže, da si posameznik in skupnost ne smeta biti nasprotna. Če si prizadevata za skupen cilj, lahko človek doseže največ – tako se vsaj zdi, da ta ideja stoji za Beethovnovim edinstvenim violinskim koncertom. Solist in dirigent: Leonidas Kavakos.

Čeprav je zgodba umeščena v čas, ko je v Grčiji vladala fašistična hunta, je ta političen okvir pravzaprav pretesen za sporočilo današnjemu poslušalcu. Navzven tiha igra, kot so lahko tihi najbolj naelektreni časi, navznoter pa toliko zatajevanega, da se tega ne da izkričati ...
Ona in On. On za zapahi, Ona na prostosti, a oba - ujetnika istega. Okoliščine, prepolne fizične in psihične prisile, lahko spremenijo človeka do te mere, da postane ključno vprašanje, ali je njuno srečanje sploh še mogoče in, ali še obstaja toliko človečnosti, da se bo mračno obdobje lahko končalo.
Z radijsko igro Srečanje na otoku obeležujemo dragocen in raznovrsten opus pokojnega režiserja in tonskega mojstra Dušana Mauserja. V tej igri iz leta 1975 je ustvaril minimalistično upodobljeno sozvočje glasov, odnosov in občutenj.

Prevajalec Miha Avanzo
Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser
Dramaturg: Goran Schmidt
Asistentka režije: Mojca Cavazza

Ženska Jožica Avbelj
Jetnik Radko Polič
Prvi napovedovalec Rudi Kosmač
Drugi napovedovalec Maks Furijan
Tretji napovedovalec Srečo Špik

Traja 45'49
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1975.

Glasbena medigra.

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.