Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

V zadnji izmed petih oddaj cikla Skladatelj tedna bomo predvajali Godalni kvartet v d-molu, D. 810, imenovan tudi Smrt in deklica, ki ga je Franz Schubert napisal leta 1824. Celoten kvartet sloni na uvodni temi iz istoimenskega samospeva iz leta 1817 in jasno prikazuje skladateljevo vse pogostejše razmišljanje o smrti, ki postane še bolj izrazito v zadnjih treh letih njegovega življenja. Kvartet je ena izmed njegovih najboljših komornih skladb in je temeljno delo te zvrsti.

Oddajo Zborovski kotiček za mlade ob 11.25 namenjamo ljudskim pesmim različnih držav sveta, ki jih je za otroški in mladinski zbor priredil kanadski skladatelj Donald Patriquin. Slišali bomo njegovo prvo Suito glasb sveta, v kateri je za zbor s spremljavo klavirja in drugih inštrumentov priredil pesmi, ki izvirajo iz Avstralije, Finske, Irske, Češke, Kanade in iz afro-ameriškega duhovnega izročila.

Glasba Aleksandra Lajovca bo na sporedu ob 13.05, ko bomo v oddaji Izpod peresa slovenskih skladateljev predstavili njegovo delo. Skladatelj je ustvaril raznovrsten opus orkestrskih, komornih, klavirskih in vokalnih skladb: pesmi za glas in orkester, samospeve in zbore, predvsem na besedila Alojza Gradnika in drugih priznanih slovenskih in tujih pesnikov. Njegova dela odlikujeta jasno, natančno in po večini polifono oblikovanje in svobodnejša tonalna ali tudi atonalna harmonska govorica. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo predvajali izbor Lajovčevih samospevov, skladb za glas in orkester, komornih instrumentalnih del, odlomek iz baleta, zadnjo klavirsko skladbo in pogovor s skladateljem.

V oddaji Filmska glasba ob 14.35 bomo gostili Jeana Markiča, akademskega skladatelja, multiinstrumentalista in producenta, ki se predstavlja s svojim prvim samostojnim avtorskim projektom Abstractions. Kot je sam zapisal, gre za album "glasbe za film, ki ga ni".

Ob 15.05 v oddaji Tretje Uho urednik Hugo Šekoranja predstavlja novo ploščo Planet Bach enega najpomembnejših slovenskih jazzovskih pianistov Dejana Pečenka. Na plošči se Pečenko v triu s kontrabasistom Mančem Kovačičem in bobnarjem Klausom Wonischem posveča priredbam Bachovih preludijev in eni fugi.

V oddaji Petkov koncertni večer ob 20h bomo predvajali posnetek sklepnega koncerta cikla Same mogočne skladbe Orkestra Slovenske filharmonije, ki je zvenel včeraj v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Na sporedu so bila tri dela: krstna izvedba skladbe Odtenki moje tišine Nane Forte, Koncert za klarinet, godala, harfo in klavir Aarona Coplanda in Simfonija št. 4 v Es-duru imenovana "Romantična" Antona Brucknerja. Nastopili so solist klarinetist Blaž Šparovec, Orkester Slovenske filharmonije in dirigent Philipp von Steinaecker.

Ob 22.05 vas v oddaji Zborovski koncert ponovno vabimo v družbo Nizozemskega Bachovega združenja in dirigenta Josa van Veldohovna ter koncerta z rdečo nitjo Visoke pesmi v nemški baročni glasbi.
Izvajalci so program oblikovali iz del, ki jih je navdihnila ta neštetokrat uglasbena starozavezna pesnitev, tokrat spod peres zgodnjih baročnih mojstrov Heinricha Schütza, Johanna Hermanna Scheina, Dietricha Buxtehudeja, Christiana Ritterja, Georga Böhma in Johanna Christopha Bacha.

Večerni glasbeni spored na programu Ars ob 23h končuje oddaja Jazz Ars, ki bo posvečena glasbi enega najpomembnejših jazzovskih pihalcev, skladateljev in aranžerjev – Jimmyja Giuffreja. Rodil se je 26. aprila 1921 v Dallasu v Teksasu, letos tako zaznamujemo stoletnico njegovega rojstva. Oddaja bo namenjena Giuffrejevemu ustvarjanju v obdobju med letoma 1960 in 1990.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Slovenski pesnik Jure Jakob se je rodil leta 1977 v Celju. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je magistriral iz primerjalne književnosti. Je avtor petih pesniških zbirk - Tri postaje, Budnost, Zapuščeni kraji, Delci dela in zbirke Lakota. Prejel je več nagrad, med njimi zlato ptico, nagrado kritiško sito in Rožančevo nagrado.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Godalni kvartet v d-molu, D. 810, imenovan tudi Smrt in deklica, je Schubert napisal leta 1824, v času, ko je izvedel, da je zbolel za sifilisom. Celoten kvartet sloni na uvodni temi iz istoimenskega samospeva iz leta 1817 in jasno prikazuje njegovo vse pogostejše razmišljanje o smrti, ki postane še bolj izrazito v zadnjih treh letih njegovega življenja. Kvartet je ena izmed njegovih najboljših komornih skladb in je temeljno delo te zvrsti.

Evropska unija na dan Evrope 9. maja na svečanem dogodku v evropskem parlamentu v Strasbourgu začenja konferenco o prihodnosti Evrope. Kakšna naj bo Evropa po brexitu in po pandemiji covida-19, kako naj se sooča s podnebnimi, ekonomskimi, demografskimi in socialnimi spremembami? Kakšno vlogo naj ima v svetu? Kako naj utrjuje pomen demokracije, človekovih pravic in vladavine prava? O teh vprašanjih bodo evropske ustanove v dialogu z državljani razpravljale v procesu, ki bi se moral začeti že lani, a so ga zaradi pandemije in političnih razhajanj glede strukture in načina vodenja konference prestavili. Namesto dveh let bo tako potekal le leto dni, saj naj bi sklepe sprejeli v drugi polovici prihodnjega leta, ko bo Evropski uniji predsedovala Francija, ki je bila glavna pobudnica konference. Še pred Francijo pa bo na vrsti Slovenija, ki predsedovanje prevzema 1. julija in bo tako med tistimi, ki bodo imeli ključno vlogo pri vodenju in poteku konference.-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri.

Oddajo namenjamo ljudskim pesmim, ki jih je za otroški in mladinski zbor priredil kanadski skladatelj Donald Patriquin. Sliišali bomo njegovo World music suite - Suito glasb sveta št. 1, ki jo je napisal po naročilu Otroškega pevskega zbora Toronto. V njej je za zbor s spremljavo klavirja in drugih inštrumentov priredil pesmi, ki izvirajo iz Avstralije, Finske, Irske, Češke, Kanade in iz afro-ameriškega duhovnega izročila. Suito bo izvedel zbor Carmina Slovenica pod vodstvom Karmine Šilec.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Skladatelj Aleksander Lajovic se je rodil leta 1920 v Taboru na Češkem. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je leta 1950 diplomiral iz kompozicije pri Lúcijanu Mariji Škerjancu, leto pozneje pa še iz dirigiranja pri Danilu Švari. Od leta 1952 je žível in ustvarjal v Mariboru. Aleksander Lajovic je ustvaril raznovrsten opus orkestrskih, komornih, klavirskih in vokalnih skladb: pesmi za glas in orkester, samospeve in zbore, predvsem na besedila Alojza Gradnika in drugih priznanih slovenskih in tujih pesnikov, kantáto Nesprečnost, Ludi contrapunctici in Odmevi, ki se vračajo za orkester in balet Nevsakdanji dan. Lajovčeva glasbena dela odlikujeta jasno, natančno in po večini polifóno oblikovanje in svobodnejša tonálna ali tudi átonalna harmonska govorica. Poleg skladateljevanja je bil 28 let učitelj teoretskih predmetov na Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor, nato pa pet let, do leta 1989, tudi profesor na Oddelku za glasbeno pedagogiko mariborske Pedagoške fakultete. Kot glasbeni publicist in idejni soustvarjalec je več kot pol stoletja sooblikoval glasbeno življenje v Mariboru. V 92. letu je preminil 12. septembra 2011. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor s skladateljem.

V tokratni oddaji bomo med drugim ocenili dokumentarec Gera von Boehma o kontroverznem fotografu Helmutu Newtonu, znanem po svojih provokativnih delih. Andraž Jerič, eden od ustanoviteljev filmskega društva Temporama, pa bo letos eden od 20 mladih evropskih producentov, ki so jih povabili na festival v Cannesu kot »producente na potezi«. Jerič je leta 2018 produciral Temporamin prvi celovečerec Posledice scenarista in režiserja Darka Štanteta – film je bil uspešen tako doma kot v tujini –, v oddaji pa ga bomo med drugim povprašali tudi o filmu Noben glas, ki je pravkar v nastajanju in o trenutni situaciji za filmske ustvarjalce pri nas.

V današnji in prihodnji oddaji o filmski glasbi bomo gostili Jeana Markiča, akademskega skladatelja, multiinstrumentalista in producenta, ki se predstavlja s svojiim prvim samostojnim avtorskim projektom Abstractions. Kot je sam zapisal, gre za album "glasbe za film, ki ga ni". Vabljeni v našo družbo.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Dan pred svetovnim dnevom podnebnih sprememb smo v Podobe znanja povabili agrometeorologinjo dr. Andrejo Sušnik z Agencije za okolje.

Leto 2021 se vse pogosteje omenja kot prelomno pri naslavljanju podnebnih sprememb. Z aktualnimi ukrepi lovimo tako rekoč zadnji vlak, saj učinke segrevanja planeta v obliki spremenjenih vremenskih vzorcev in pogostejših vremenskih ekstremov že kar redno občutimo na praktično vseh koncih sveta. A včasih nas lahko naš občutek za to, kakšno naj bi bilo vreme, tudi zavede. In obilne padavine ne zagotavljajo, da se bomo izognili suši.

»Leta 2020 smo imeli že zgodaj spomladi zelo lepo, sušno, toplo vreme, poleti pa je suša zajela večji del severne in srednje Evrope. Podobno je bilo v letih 2018 in 2019. Kaže se, da neka mokrota, ki jo dobimo denimo pozimi, ni garancija, da ne bomo imeli težav s sušo,« je poudarila dr. Andreja Sušnik.

Sušo lahko spregledamo.
Razvoj suše je mogoče danes mnogo natančneje spremljati ob pomoči satelitskih podatkov. V okviru transnacionalnega programa Podonavje so razvili digitalno orodje Pregledovalnik suše, ki omogoča, da vse države v regiji spremljajo razvoj suše skoraj v realnem času.

»Kdo bo rekel, zakaj je treba spremljati sušo, saj vemo, kdaj suša prihaja. Mislim, da temu ni tako. Suša v podzemnih vodah je skrita očem. Tudi kaka suha struga v poletnem času marsikoga ne prizadene zelo.«

Podnebne spremebe škodujejo tudi tlom.
V Sloveniji se radi pohvalimo, da imamo veliko pestrost tipov tal. A ekstremni vremenski dogodki: poplave, suše, močna erozija, žledenje v gozdu, hudourniške poplave in drugi dogodki slabo vplivajo na tudi strukturo tal. Če k temu prištejemo škodljive človekove dejavnosti, predvsem intenzivno zazidavanje in onesnaževanje, se sposobnost zemlje, da opravlja svojo ekosistemsko vlogo, da zadržuje vodo, seveda občutno manjša.

Tokrat bomo v oddaji Recital poslušali godalni kvartet Artemis, katerega člani: violinista Vineta Sareika in Gregor Sigl, violistka Suyoen Kim in violončelistka Harriet Krijgh, bodo izvedli »Godalni kvartet št. 6« Peterisa Vasksa, ki je bil 3. septembra lani občinstvu tudi premierno predstavljen, »Godalni kvartet št. 15 v a-molu, op. 132« Ludwiga van Beethovna ter ob koncu z »Adagio non lento – Drugi stavek iz Godalnega kvarteta št. 2 v A-duru, op. 13« Felixa Mendelssohna.

Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

Glasbena medigra

Kratka zgodba Janeza Grma, v kateri med drugim izvemo, zakaj je dobro, da človek pazi, kako hodi.
Interpretacija Željko Hrs, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Mirta Berlan, režija Klemen Markovčič.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

V nocojšnjem Petkovem koncertnem večeru bomo predvajali posnetek sklepnega koncerta iz cikla Same mogoče skladbe Orkstera Slovenske filharmonije, ki je zvenel včeraj v Gallusovi Cankarjevega doma. Na sporedu so bila tri dela: Krstna izvedba skladbe Odtenki moje tišine Nane Forte, Koncert za klarinet, godala, harfo in klavir Aarona Coplanda in Simfonija št. 4 v Es-duru imenovana "Romantična" Antona Brucknerja. Nastopili so solist klarinetist Blaž Šparovec in Orkester Slovenske filharmonije, vodil jih je Philipp von Steinaecker.

Ponovno vas vabimo v družbo Nizozemskega Bachovega združenja in dirigenta Josa van Veldohovna ter koncerta z rdečo nitjo Visoke pesmi v nemški baročni glasbi.
Izvajalci so program oblikovali iz del, ki jih je navdihnila ta neštetokrat uglasbena starozavezna pesnitev, tokrat spod peres zgodnjih baročnih mojstrov Heinricha Schütza, Johanna Hermanna Scheina, Dietricha Buxtehudeja, Christiana Ritterja, Georga Böhma in Johanna Christopha Bacha.
Pri besedilih niso bili zelo izbirčni, zadovoljili so se tudi z uglasbitvami verzov s temo ljubezni in Visoke pesmi:
tako v smislu ljubezni med moškim in žensko
kot tudi alegorične razlage - ljubezni Boga do njegove »izvoljenke« - izraélskega ljudstva.
In seveda, zgodnji barok je prispodobe in simboliko Visoke pesmi - v kateremkoli tolmačenju že hočete - razlagal s tonskim slikanjem in figurami ter harmonskimi napetostmi.

Nocoj se bomo posvetili drugi polovici posnetka, nastalega v cerkvi sv. Marka v Stuttgartu, leta 2013.
Preostali sta nam kantati
O, amantissime sponse, Jesu/O, čudoviti ženin Jezus Christiana Ritterja
in Meine Freundin, du bist schön/Prijateljica moja, kako si lepa Johanna Christiana Bacha.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.