Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Letos mineva 210 let od rojstva Franza Liszta, skladatelja, ki je poznan predvsem po svojih zahtevnih klavirskih in orgelskih skladbah. A v poznih letih se je svojemu precej radoživemu in pestremu ljubezenskemu življenju odrekel in vstopil v frančiškanski red. Takrat je ustvaril večino svojih sakralnih del, med njimi tudi zborovska dela z marijansko tematiko, ki jih predstavljamo v oddaji Musica sacra ob 9.30.

V oddaji Evroradijski koncert ob 11.05 bomo predvajali posnetek koncerta Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra in ruske pianistke Yulianne Avdeeve, ki je leta 2010 postala zmagovalka 16. Chopinovega tekmovanja v Varšavi. Koncert, ki ga je vodil dirigent Lahav Shani, je bil 22. oktobra lani v dvorani Koncertne hiše v Kobenhavnu na Danskem. Na sporedu sta bila Koncert za klavir št. 1 v e-molu, op. 11 Frédérika Chopina in Simfonija št. 4 v f-molu, op. 36 Petra Iljiča Čajkovskega.

Za predvajanje v oddaji Musica noster amor ob 16.05 smo izbrali posnetek sklepnega koncerta predlanske koncertne sezone Filharmoničnega orkestra iz Los Angelesa, ki je potekal 11. maja 2019 v koncertni dvorani Walta Disneyja v Los Angelesu. Ta koncertna sezona je bila za orkester posebna; imenitna zasedba z jugozahoda Združenih držav Amerike je namreč prav leta 2019 praznovala stoto obletnico začetka delovanja. Filharmoniki iz Los Angelesa so pod vodstvom svojega dolgoletnega šefa dirigenta Gustava Dudamela na sklepnem koncertu sezone izvedli dve deli Wolfganga Amadeusa Mozarta – Simfonijo št. 41 v C-duru, z vzdevkom 'Jupiter' in Violinski koncert št. 1 v B-duru, v katerem se je v solistični vlogi predstavil violinist Michael Barenboim. V drugem delu je sledila prva izvedba baleta z naslovom Inferno (Pekel) britanskega skladatelja Thomasa Adesa, ki se je s tem delom po lastnih besedah "hvaležno poklonil skladatelju vražje in demonske glasbe" Franzu Lisztu.

V oddaji Obiski kraljice, na sporedu ob 18.30, bo madžarski organist Laszlo Fassang v duu z ženo, madžarsko violončelistko Ditto Rohmann, izvajal glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Skladateljevi sonati v A-duru in E-duru, izvirno pisani za violino in čembalo, sta umetnika priredila za zasedbo petstrunskega violončela in orgel.

Ob 20h v oddaji Glasbeni portret predstavljamo delo in opus skladatelja, dirigenta in dolgoletnega glasbenega urednika na RTV Slovenija, Kruna Cipcija. Čeprav je bil po rodu Dalmatinec, se je po dolgih letih, ki jih je preživel na slovenskih tleh, imel za slovenskega skladatelja. Njegova vokalna in vokalno-instrumentalna dela so po večini napisana na slovenska besedila. In kot je povedal sam, ni nikoli pomislil, katere narodnosti je kot skladatelj; nenazadnje je delal in pisal za vse tiste, ki imajo glasbo radi.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Slovenska pesnica Veronika Dintinjana, sicer po poklicu zdravnica, piše pesmi in eseje. Objavila je dve pesniški zbirki. Za pesniško zbirko Rumeno gori grm forzicij je leta 2008 dobila nagrado za prvenec leta. Zbirka V suhem doku iz leta 2016 pa je bila nagrajena z Jenkovo nagrado.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Katoliška cerkev v Sloveniji že več kot 15 let omogoča mladim v okviru programa POTA izkušnjo misijonskega življenja. Pandemija covida-19 je lani prostovoljkam in prostovoljcem preprečila, da bi kot misijonarji pomagali ljudem v stiski na različnih koncih sveta. Letos upajo, da bodo mladi prostovoljci lahko izvedli sedem različnih projektov v Ukrajini, Indiji, Kazahstanu, Južnoafriški republiki, Keniji in na Madagaskarju. Naši sogovorniki Živa Gabrovšek, Zala Žnidaršič in Peter Godeša se odpravljajo v omenjene afriške države. V pogovoru pojasnjujejo, komu bodo pomagali ter kako in zakaj.

Letos mineva 210 let od rojstva Franza Liszta, skladatelja, ki je poznan predvsem po svojih zahtevnih klavirskih in orgelskih skladbah. Tudi sam je bil izreden klavirski virtuoz. A v poznih letih se je svojemu precej radoživemu in pestremu ljubezenskemu življenju odrekel in vstopil v frančiškanski red. Takrat je ustvaril večino svojih sakralnih del, med njimi tudi zborovska dela z marijansko tematiko.

Iz cerkve Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani na sedmo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, ki jo daruje lazarist dr. Robert Petkovšek. Pri maši poje družina Primc s Kodeljevega v Ljubljani.

V oddaji Evroradijski koncert bomo predvajali posnetek koncerta Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra in ruske pianistke Yulianne Avdeeve. Ta pianistka je leta 2010 postala zmagovalka 16. Chopinovega tekmovanja v Varšavi. S tem je postala po Halini Czerny-Stefański, Belli Davidovich in Marthi Argerich šele četrta pianistka, ki je zmagala na tem prestižnem pianističnem tekmovanju.

Koncert, ki ga je vodil dirigent Lahav Shani, je bil 22. oktobra lani v dvorani Koncertne hiše v K?benhavnu na Danskem. Na sporedu sta bila Koncert za klavir št. 1 v e-molu, op. 11 Frederika Chopina in Simfonijo št. 4 v f-molu, op. 36 Petra Iljiča Čajkovskega.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Cikel zabavnih prigod nenavadnih protagonistov maroškega ustvarjalca Fouada Larouija nadaljujemo z dvema zgodbama. V prvi ustrežljivi mladenič išče maroško zemljo za tujega veleposlanika, v drugi pa prisostvujemo prepiru o tem ali so vsi osli v resnici en osel ali ne. In ob tem razmišljamo o neskončnosti enega Afganistanca. Prevod in izbor: Urša Jernejc. Interpretira: Primož Pirnat.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V oddaji bomo tokrat predvajali posnetek sklepnega koncerta predlanske koncertne sezone Filharmoničnega orkestra iz Los Angelesa, ki je potekal enajstega maja 2019 v koncertni dvorani Walta Disneyja v Los Angelesu. Ta koncertna sezona je bila za orkester posebna; imenitna zasedba z jugozahoda Združenih držav Amerike ja namreč prav leta 2019 praznovala 100. obletnico začetka delovanja. Filharmoniki iz Los Angelesa so pod vodstvom svojega dolgoletnega šefa dirigenta Gustava Dudamela na sklepnem koncertu sezone najprej izvedli dve deli Wolfganga Amadeusa Mozarta – Simfonijo št. 41 v C-duru, z vzdevkom 'Jupiter' in Violinski koncert št. 1 v B-duru, v katerem se je solistični vlogi predstavil violinist Michael Barenboim, v drugem delu pa je sledila še prva izvedba baleta z naslovom Inferno (Pekel), Thomasa Adésa, ki se je s tem delom po lastnih besedah "hvaležno poklonil skladatelju vražje in demonske glasbe" Franzu Lisztu.

V cerkvenem koledarju je današnja nedelja nedelja sredstev družbenega obveščanja. Tudi zato je gost naše oddaje katoliški duhovnik Zoran Kodela, direktor in urednik edine krščanske televizije pri nas, TV EXODUS, s sedežem v Mariboru. Govorili bomo o odgovornosti medijev v teh pandemsko zapletenih časih in kako bi morali mediji korektno, pošteno in celovito ljudem predstavljati vsakokratno resnico časa in jim pomagati živeti.

Madžarski organist Laszlo Fassang poleg solističnih koncertov veliko nastopa v duu z ženo, madžarsko violončelistko Ditto Rohmann, s katero sta za založbo Hungaroton posnela glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Skladateljevi sonati v A-duru in E-duru, izvirno pisani za violino in čembalo, sta skupaj priredila za zasedbo petstrunskega violončela in orgel.

Po moževi smrti se na užaloščeno ženo prilepi več deset oznak, o tem pripovedujejo stari miti, a tudi sodobno življenje. Začutila jih je tudi Erica Johnson Debeljak, ameriško-slovenska pisateljica in publicistka, ki je pet let po nesrečni smrti moža Aleša napisala pretresljivo in nadvse odkrito knjigo o žalovanju in bolečini, o spopadanju z birokracijo, družbenimi zahtevami in natolcevanji, o izgubljanju prijateljev in želji po vrnitvi v življenje.

Ivan Franke se je v vpisal v slovensko kulturno zgodovino predvsem kot slikar, ukvarjal pa se je tudi z etnografskimi in muzejskimi vprašanji. Ruska kneginja Saša Žukovska mu je leta 1873 omogočila potovanje na Kitajsko. Potovanje je vplivalo na njegovo likovno ustvarjalnost: njegova slika Kitajski motiv iz leta 1873 nima ničesar skupnega z bidermajerskim slikarstvom, ampak napoveduje realistično in tudi bolj svetovljansko slikarstvo. O potovanju na Kitajsko je Franke napisal tudi podlistek Popotne črtice o Kitajcih, ki ga je objavil 13. in 14. januarja 1876 v časniku Slovenski narod. Ob 180-letnici rojstva Ivana Franketa smo izbrali odlomek iz njegovih Popotnih črtic o Kitajcih v interpretaciji Tomaža Gubenška.

Dobro ga poznamo kot urednika televizijskih glasbenih oddaj iz vrste skladateljev, ki sicer niso slovenskega rodu, a so se v Sloveniji udomačili, kakor na primer Mihovil Logar in Josip Kalčič v Beogradu. Kot je povedal sam, ni nikoli pomislil, katere narodnosti je kot skladatelj; ne nazadnje je delal in pisal za vse tiste, ki imajo glasbo radi. Čeprav je bil po rodu Dalmatinec, se je po dolgih letih, ki jih je preživel na slovenskih tleh, imel za slovenskega skladatelja, saj so tudi njegova vokalna in vokalno-instrumentalna dela po večini napisana na slovenska besedila.

Afroameriška pisateljica Octavia Estelle Butler (1947-2006), avtorica petnajstih znanstvenofantastičnih romanov, besedil o distopični prihodnosti in dveh knjig kratkih zgodb, je začela pisati že zelo zgodaj kot najstnica, v sedemdesetih letih se je preživljala samo še s pisanjem. K prepoznavnosti njenih besedil so pripomogle tudi različne literarne nagrade. Življenjsko pot Octavie E. Butler, predvsem pa njeno umetnost predstavlja Petra Meterc, tudi prevajalka odlomkov njenih del.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Narodnostno problematiko je Voranc kot pisatelj in človek zelo občutil. Tudi ko je bil v gmotni stiski, brez dela, narodnosti ni mogel zatajiti. Tako izkušnjo je prikazal v avtobiografskem spisu Gosposvetsko polje. V interpretaciji Štefke Drolc je bila leta 1993 posneta ta črtica Prežihovega Voranca. Pripravili in posneli sta jo sodelavki Radia Trst A Marija Centa in Nataša Sosič.