Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled osrednjih glasbenih vsebin današnjega dne na programu ARS:
- Skladatelj tedna: Glasba za angleške vladarje, 5. oddaja (Glasba za Jurija I. in Jurija II.)
- Izpod peresa slovenskih skladateljev: Iacobus Handl Gallus Carniolus
- Filmska glasba: glasba Dmitrija Šostakoviča k filmu Obad
- Tretje uho: Pat Metheny - Road To The Sun, 2. del
- Recital: recital harfista Zacharyja Jamesa Hatcherja
- Petkov koncertni večer: Letni časi
- Zborovski koncert: Poulencova Gloria in Simfonija psalmov Stravinskega
- Jazz Ars: Nelson Riddle

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Po njegovi zgodnji glasbeni izobrazbi bi sklepali, da bo Händel postal cerkveni glasbenik, on pa se je že takoj odločil drugače. Pri sedemnajstih je na željo pokojnega očeta začel študirati pravo v rodnem Halleju. Hkrati je nastopil poskusno leto kot organist v tamkajšnji stolnici, a si je kmalu premislil in odšel v Hamburg.
Prvi večji uspeh je doživel že pri devetnajstih s svojo prvo opero za tamkajšnjo operno hišo, a se je dve leti zatem odpravil v Italijo. Pridobil je zaupanje najpomembnejših rimskih mecenov in po njihovem naročilu komponiral opere, oratorije in kantate. V Anglijo se je prvič odpravil jeseni 1710 in v začetku naslednjega leta očaral londonsko občinstvo z opero Rinaldo

Od srede letošnjega aprila ni več dvoma: ameriški vojaki bodo do septembra dokončno zapustili Afganistan. Kar zadeva Združene države Amerike je vojna končana. Predsednik Joe Biden je prisluhnil prepričanjem o brezplodnem vztrajanju v konfliktu, ki niti ne nosi več pečata boja proti terorizmu, ampak je prej državljanska vojna v večno nemirni državi na obrobju večno nemirne regije. Zanjo gre odločno preveč sredstev, v njej umirajo tudi Američani, zmeraj težje pa je pojasniti, zakaj. Umik iz Afganistana je napovedal že Bidnov predhodnik Donald Trump. V Dohi je njegova administracija 29. februarja 2020 podpisala s talibani sporazum o umiku do 1. maja letos, nato je prepolovil število vojakov z 8.000 na 4.000 in pozneje zmanjšal to število na 2.500. Biden se je odločil deloma spoštovati ta sporazum, z dvema pomembnima odklonoma: umik se je začel 1. maja in rok je podaljšal do septembra letos, predvsem pa se je odpovedal pogojem, ki naj bi jih izpolnili talibani. Odločitev je že v samem Washingtonu sprožila mešane odzive. Umik ima močno javno in politično podporo, slišati pa je mogoče tudi zelo oblikovane pomisleke. Praviloma prihajajo iz krogov poznavalcev z dolgoletnimi izkušnjami na področju obrambne in zunanje politike ter Bližnjega vzhoda na splošno.

Tokrat v oddaji prepeva Deški zbor Fort Bend iz ameriške zvezne države Teksas. Leta 1982 ga je ustanovil dirigent in umetniški vodja William R. Adams. Iz začetnega sestava 45ih pevcev se je zbor razvil v več poustvarjalnih zasedb, v katerih prepeva okoli 200 dečkov, ki se jim glas še ni začel spreminjati. Glasbeno nadarjeni mladi pevci iz Houstona in okolice imajo kot člani zbora priložnost, da spoznavajo zahtevnejšo zborovsko literaturo različnih glasbenih obdobij, prepevajo pa tudi ljudske skladbe različnih narodov. V izvedbi pevcev bomo slišali skladbe z duhovno vsebino, od del baročnih mojstrov do skladb sodobnih ameriških skladateljev.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Iacobus Handl Gallus Carníolus.
Kaj vemo o njem?
Da je bil skladatelj, da je bil rojen na Kranjskem leta 1550, da je pri 29 objavil prvo skladbo, da je bil kapelnik v Olomoucu in v tem času objavil svojo zbirko maš in poznamo še tri letnice izidov njegovih zbirk motetov Opus musicum ter moralij: Harmoniae morales in Moralia. In vemo, da je leta 1591 umrl v Pragi.
Pravzaprav je to vse, kar smo lahko z gotovostjo tŕdili o Iacobusu Gallusu do leta 2012. Takrat je namreč izšla obsežna študija Jacobus Handl Gallus: Delo, izročilo in sprejem s tematskim katalogom dr. Marka Motnika. Knjigo je izdala založba Hansa Schneiderja v Tutzinugu. Avtorja smo kmalu po izidu povabili pred mikrofon in izvedeli vse, do česar se je lahko po 10 letih raziskovanja dokopal. In med novostmi je tudi marsikatera šokantna, npr. ta, da Gallus ni bil prav nič ubožen skladatelj. Lesorez iz leta 1593, ki ga je v Zbirki Združenja prijateljev glasbe na Dunaju našel dr. Marko Motnik, namreč razkriva nasprotna dejstva.

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, in tudi kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu?

Čeprav Dmitrija Šostakoviča poznamo predvsem po obsežnih orkestrskih delih, je bil skladatelj izjemno plodovit tudi na področju filmske glasbe. Pravzaprav je bil ruski John Williams svojega časa. Med letoma 1929 in 1970 je ustvaril več kot 30 filmskih partitur, toda prav njegova glasba k filmu Obad iz leta 1955 ostaja veliki hit 20. stoletja.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Pred vrati je predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Prebivalci Ljubljane to vedo tudi zato, ker razne službe hitijo z deli, ki naj olepšajo naše glavno mesto, še preden se bo vanj zgrnila množica diplomatov, politikov in drugih odličnikov z vseh koncev stare celine. Seveda je povsem razumljivo, če se nam v tem smislu zdi, da se prestolnici in državi v drugi polovici letošnjega leta obeta nekaj posebnega, a najbrž je le treba reči, da je Ljubljana v nekoliko bolj oddaljeni preteklosti gostila kak še bolj imeniten pa tudi politično bolj pomemben diplomatski dogodek. Pred natanko 200 leti, med januarjem in majem 1821, je namreč tu bil kongres Svete alianse, povezave konservativnih evropskih sil z Rusijo, Prusijo in Avstrijo na čelu, ki so si po porazu Francije v napoleonskih vojnah prizadevale vzpostaviti stabilen evropski meddržavni oziroma politični red, ki bi enkrat za vselej preprečil izbruh novih revolucij oziroma vzpon novih napoleonov. Pravila igre, ki so jih med ljubljanskim kongresom kljub nasprotovanju Velike Britanije in Francije dorekli avstrijski cesar Franc I., ruski car Aleksander I., neapeljski kralj Ferdinand I. ter več kot 500 ministrov in visokih diplomatskih predstavnikov drugih evropskih držav, so nato v pomembni meri krojila življenje na stari celini vse do pomladi narodov leta 1848. No, z našega stališča pa je najbrž treba reči, da kongres ni bil pomemben samo za Evropo ampak tudi za razvoj Ljubljane, za njeno postopno preoblikovanje iz malo pomembnega podeželskega mesta v središče slovenskega narodnega prostora. In prav kongresnemu zunanjemu blišču in njegovemu vplivu na Ljubljano, na Kranjsko in na Slovence smo se posvetili v tokratnih Podobah znanja. Pred mikrofonom smo gostili zgodovinarko dr. Evo Holz, dolgoletno znanstveno svetnico na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa, ki je pred leti za knjižno objavo pripravila dnevnik, ki ga je med ljubljanskim kongresom Svete alianse pisal publicist Henrik Costa, maja letos pa je na avstrijsko-slovenski historiografski konferenci, posvečeni kongresu, nastopila z intrigantnim predavanjem Zunanji blišč ljubljanskega kongresa in ljubljanski firbci. Z dr. Holz se je pogovarjal Goran Dekleva.

V oddaji Recital predvajamo posnetek harfista Zacharyja Jamesa Hatcherja, harfista Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra, ki je skupaj z glasbeniki Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra nastopil 4. februarja v Koncertni hiši v Kobenhavnu na Danskem. Na sporedu koncerta so bili Dva plesa za harfo Clauda Debussyja, Dva Impromptuja za harfo Jeana Crasa, Ljudska pesem za harfo Diane Moser, Koncertna etuda št. 3 – 'Un Sospiro' Franza Liszta v piredbi za harfo, Introdukcija in Allegro za harfo, flavto, klarinet in godalni kvartet Mauricea Ravela in Simfonija št. 3 v d-molu, op. 27 Carla Nielsna v priredbi za dva klavirja.

Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

Glasbena medigra

Med letošnjimi nominiranci za Cankarjevo nagrado je tudi Mirana Likar, avtorica treh knjig kratkih zgodb, romana Babuškin kovček in kratkega romana Bibavica. Nedavno je pri založbi Goga objavila roman Pripovedovalec, ki je prepričal tako komisijo za Cankarjevo nagrado kot tisto za kresnika za najboljši roman preteklega leta. Kot označuje naslov, junak romana pripoveduje: o svojih neverjetnih vojnih izkušnjah na fronti, v taboriščih, o najrazličnejših vlogah, odnosih in identitetah. O tem tudi v odlomku: kako se je moral pripovedovalec Nikolaj preobraziti v drugo osebo in zakaj.
Besedilo interpretira dramska igralka Darja Reichman.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Večeri so namenjeni neposrednim prenosom in komentiranim posnetkom orkestra Slovenske filharmonije, Simfonikov RTV Slovenija in Simfoničnega orkestra SNG Maribor ter mednarodno priznanih gostujočih orkestrov.

Vabimo vas k spremljanju koncerta nizozemskega Radijskega zbora in Filharmoničnega orkestra pod vodstvom Petra Dijkstre. Na novembrskem posnetku koncerta iz Utrechta bosta zveneli Poulencova uglasbitev Glorie in Simfonija psalmov Igorja Stravinskega.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.