Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled osrednjih glasbenih vsebin današnjega dne na programu ARS in kratka napoved nocojšnjega orgelskega nastopa v Cankarjevem domu.
Izpostavljamo naslednje oddaje:
- Skladatelj tedna: Uroš Krek
- Ženske v svetu glasbe: deli Marie Kallionpää in Svetlane Savić
- Medenina in patina: Philip Jones Brass Ensemble/petič
- Nove glasbene generacije: Pia Novak, Martin Kozjek in Rebeka Pregelj, zmagovalci Mednarodnega solopevskega tekmovanja za mlade pevce Aegis carminis 2021
- Koncert evroradia: Julia Fischer in Francoski nacionalni orkester

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pet oddaj Skladatelj tedna bo tokrat namenjenih skladatelju Urošu Kreku in vabimo vas, da jih preživimo skupaj – ob spoznavanju njegove umetniške osebnosti in glasbe. Tega vsestranskega slovenskega glasbenega ustvarjalca prištevajo v tako imenovano prvo povojno generacijo skladateljev. Rodil se je leta 1922 v Ljubljani, tu je najprej obiskoval gimnazijo, potem pa pod mentorstvom Lucijana Marije Škerjanca in Danila Švare študiral kompozicijo na Akademiji za glasbo. Z leti in desetletji se je izoblikoval v eno najpomembnejših glasbenih osebnosti na Slovenskem.

V zadnji majski Kulturni panorami ponujamo te teme: nagrado desetnica, razstavo prihodnost bivanja v Berlinu, festival Svetlobna gverila, razstavo Srdjana Živulovića, peto obletnico galerije DobraVaga in platformo Trigger.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Mineva debelo desetletje od razglasitve Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena v l. 2008. Leta 2010 se je ob 200-letnici te najstarejše tukajšne visokošolske ustanove s častitljivo starostjo dičilo nemalo predstavnikov različnih vej oblasti. Vse našteto pa ni preprečilo njegove vedno slabše finančne podhranjenosti in celo izgube rastlinjaka. In vendar je skupina manj kot ducata zanesenjakov pod ljubljanskim Golovcem z vodjo, znanstvenim svetnikom dr. Jožetom Bavconom in njegovo pomočnico dr. Blanko Ravnjak, vrt v zadnjih letih po kar nekaj kriterijih popeljala med vodilne v svetu. Med 3712 evidentiranimi botaničnimi vrtovi, člani Botanic Gardens Conservation International, BGCI, s sedežem v Londonu, spada ljubljanski v petnajsterico s certifikatom Conservation Practitioner – status praktika varstva narave. Vrt pod Golovcem premore 5729 rastlinskih vrst, podvrst in sort, BGCI pa jim jih je potrdila že 4844. Majhna primerjava za razumevanje, več pa v oddaji: njihov podobnik na Dunaju ima 11000 vrst, v bazi BGCI pa le 1758 zabeleženih vrst. Bogata semenska banka ga uvršča v sam vrh botaničnih vrtov v Evropi.
Z gostoma povzemamo trenutno stanje biodiverzitete vrta in sramotno financiranje te najstarejše akademske ustanove pri nas, katere dosežke po sodobnih načelih varstva biodiverzitete bi država lahko pri bližnjem predsedovanju Svetu EU lahko uporabila kot prednostno lastnost.

Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat četrtič posvečamo sodobni glasbi skladateljic, katerih glasbena dela so bila predstavljena na zadnjem mednarodnem Rostrumu skladateljev. Skladateljice iz dvajsetih držav so se predstavile s posnetki skladb za različne zasedbe. V četrti oddaji iz cikla Skriti zakladi z Rostruma skladateljic bomo predstavili skladbi iz Finske in Srbije. Najprej bomo predstavili skladbo Marie Kallionpää, ki je leta 2015 doktorirala na univerzi v Oxfordu. Kot izredna profesorica kompozicije poučuje na baptistični univerzi v Hong Kongu, kot gostujoča skladateljica dela na univerzi v britanskem Nottinghamu, kjer ustvarja v Laboratoriju mešane realnosti. Poslušali bomo skladbo El Canto del Mar Infinito / Spev neskončnega morja, ki jo je Maria Kallionpää napisala leta 2020 z zavedanjem o resnosti klimatskih sprememb in njihovem vplivu na morja in oceane. Izvedel jo bo komorni ansambel Úusinta v zasedbi: flavta in piccolo, klarinet, klavir in godalni kvartet pod taktirko Jozsefa Harsa. Iz zelo drugačnega glasbenega okolja prihaja srbska skladateljica Svetlana Savić, ki je diplomirala na oddelku za kompozicijo Fakultete glasbene umetnosti v Beogradu pri Srđanu Hofmanu, na istem oddelku je magistrirala pod mentorstvom Zorana Erića. Leta 2011 je postala predavateljica interdisciplinarnih študij na Univerzi za umetnost v Beogradu, sicer poučuje na beograjski Fakulteti glasbene umetnosti, kjer je profesorica in predstojnica oddelka za kompozicijo. Predstavili bomo skladbo O vukovima i vozovima / O volkovih in vlakih, ki jo je Svetlana Savić ustvarila leta 2016 na verze Jélene Marinkov s široko paleto oblikovnih postopkov: z lingvistično in glasbeno igro, s pomeni besedila, z radiofonskimi intervencijami v pripovedi ter z neposrednostjo in intimnostjo solističnega glasu brez spremljave v zasedbi mezzosopranistke, pianistke na klaviaturah MIDI in violončelista na električnem violončelu. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

V majski skupni oddaji gostimo mednarodno najbolj citiranega slovenskega družbenega geografa Milana Bufona, ki je znanstveni svetnik Znanstvenoraziskovalnega središča v Kopru. Z urednikom Pavlom Volkom sta se v tržaškem studiu pogovarjala o njegovi najnovejši monografiji Ethnos in topos: družbene spremembe in narodnostna podoba slovenskih krajev na Tržaškem od leta 1910 do leta 2015, ki je izšla pri založbi Annales in Slovenski Matici.

S to oddajo najimenitneje sklepamo cikel petih oddaj o Philip Jones Brass Ensemblu, ki ga predstavljamo v nizu Medenina in patina. Do zdaj ste to legendarno trobilsko zasedbo lahko občudovali v vlogi prirejevalca vrhuncev klasične glasbe več obdobij v govorico poustvarjanja na trobilih, kjer so svoje delo opravili s čisto odliko. Seveda pa to ni bila njihova edina umetniška usmeritev, zanesljivo pa skozi sodbo časa ne najpomembnejša. Čeprav so na ta račun zgradili svetovni sloves in do precejšnje mere tudi komercialni uspeh, pa se vsi tovrstni dosežki ne morejo kosati z njihovo dejavnostjo na področju spodbujanja vrhunskih novih del, ko so postavili temelje železnega sporeda za trobilski ansambel. Philip Jones je le-ta naročil pri težkokategornikih tedanje sodobne glasbe od Lutosławskega, Koetsirja pa vse do (v teh oddajah že predstavljenega) prvaka britanske glasbe druge polovice prejšnjega stoletja, izjemnega poznavalca trobil in avtorja številnih izvrstnih del za ta medij – Malcolma Arnolda.
Prav zadnji je s svojo leta 1978 zloženo štiristavčno Simfonijo za trobila postavil pravi megalitski temeljni kamen za vse prihodnje ustvarjanje v tem zvočnem mediju.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V oddaji bomo poslušali posnetke finalnih nastopov obeh zmagovalk in zmagovalca Mednarodnega solopevskega tekmovanja za mlade pevce Aegis carminis 2021. Pio Novak, Martina Kozjeka in Rebeko Pregelj smo povabili tudi pred naš mikrofon, da sami povedo več o svojih izkušnjah s tekmovanja ter o skladbah, ki so se jim med pripravami še posebno vtisnile v srce.

Recenzije so napisali Aljaž Krivec, Tonja Jelen, Miša Gams in Tina Poglajen.

V oddaji Izpod peresa slovenskih skladateljev bomo predvajali glasbo Igorja Štuheca. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Matije Bravničarja je leta 1960 diplomiral iz kompozicije, glasbeno šolanje pa je nadaljeval na Dunaju. Njegov opus obsega dela orkestralne, ansambelske, solistične, mladinske skladbe in samospeve. Za svoje delo je prejel mnoge nagrade, med drugim leta 1961 Prešernovo študentsko nagrado, leta 1976 drugo nagrado jugoslovanskih radijskih postaj in leta 2004 za skladbo »Simfonieta« nagrado Prešernovega sklada. Leta 1961 je ustvaril tudi Sonato za flavto in klavir, ki jo predvajamo v izvedbi flavtista Fedje Rupla in pianistke Božene Ivančič.

Glasbena medigra

V 21. stoletju bi v svetu zaman iskali neznane, še neodkrite dežele. A veliko neznanega, nedoumljivega je precej bližje, vsak se kdaj sooči s tem. Tudi Aleš Jelenko se je, ko je pisal cikel pesmi Terra incognita - v njem se čudi komaj rojenemu otroku, razmišlja o smrti ...

Pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih v kratkem eseju V prvi osebi ednine razmišlja o svoji poetiki: o idejah, načelih in namenih ter stvarnem procesu ustvarjanja, o rabi jezika in njegovih registrov, verzu in ritmu, izbiranju tematike in leksike, predvsem pa o razmerju med biografskim in pesniškim jazom, ki se skriva v prvi osebi ednine lirskega diskurza. Avtor svoje pesnjenje razlaga kot ornament. Esej je izšel leta 2006 v reviji Primerjalna književnost. Glasbeni vrinki v oddaji so odlomki iz skladbe Nagoya Marimbas Steva Reicha; igrala sta tolkalca Csilla Györe in Gabor Pusztai. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek. Tonski mojster je bil Maks Pust, bral je Bernard Stramič.

Francoski skladatelj Pascal Zavaro je stalni gost pri Francoskem nacionalnem orkestru, ki je leta 2012 premierno izvedel skladateljevo delo Bitka pri San Romanu kot ogledalo dveh Beethovnovih simfonij. Tokrat bo orkester krstno zaigral njegov violinski koncert, v katerem bo sodelovala violinistka Julia Fischer. To novo delo bo potekalo med dvema glavnima stranema s konca 19. stoletja: presenetljivo simfonično pesnitvijo Zakleti lovec Cesarja Francka, ki jo je navdihnila pesem o peklenski vožnji grofa, ki raje hodi na lov kot k maši, in Sedmo simfonijo, najbolj plesno izmed vseh simfonij Antonina Dvořáka.

Z grotesko in eksistencialno stisko prežeta zgodba je polna neverjetnih situacij in zamenjav, vse pa vodijo k enemu samemu cilju: odpreti Vrata, za katerimi naj bi bila odrešitev. Sodobni svet tostran se zdi razbit na prafaktorje in brezupen, stražarji pred vrati pa neizprosni, še najbolj tisti, ki so se neopazno naselili znotraj iskalca samega in mu naposled razkrijejo, da so ta vrata, pa naj bodo nebeška, peklenska, ljubezenska ali katera koli druga – že od vselej odprta!?

Prevod scenarija: Lučka Gruden
Režija: Jasna Mesarić
Tonski mojster: Ivo Smogavec
Komponist: Davor Rocco

Iskalec: Peter Ternovšek,
Stražar: Vlado Novak
Hostesa: Anica Kumer

Traja: 36'24
Produkcija Radia Maribor 1995

Glasbena medigra

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.