Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled najnovejših glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Obširnejši prevod poezije Johna Keatsa smo v slovenščini dobili leta 1987 v knjigi, ki jo je prevedel Andrej Arko. Vanjo takrat ni bil vključen sonet O, svetla zvezda, da bi bil kot ti ... po katerem je, mimogrede, dobil naslov tudi igrani film o Keatsovem življenju iz leta 2009 Svetla zvezda scenaristke in režiserke Jane Campion. Sonet je za Lirični utrinek prevedel Matej Venier, interpretira ga dramski igralec Primož Pirnat.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Od leta 1136 v Stični na Dolenjskem deluje cistercijanski samostan Stična. To je najstarejši delujoči in še edini cistercijanski samostan pri nas. Ob menihih prostore stiškega samostana že leta med drugim uporablja tudi Muzej krščanstva na Slovenskem. Ta v teh počitniških dneh vabi obiskovalke in obiskovalce na ogled stalnih razstav in do konca septembra še na občasno razstavo z naslovom Cistercijani v mojem kraju. Razstavo, ki pripoveduje o vplivu menihov na gospodarsko, religiozno in tudi izobraževalno življenje na Dolenjskem, so pripravili učenci osnovnih šol Veliki Gaber, Stična in podružnične šole Zagradec. Kako so torej menihi zaznamovali dolenjsko pokrajino, pojasnjujejo učenci, avtorji občasne razstave Cistercijani v mojem kraju.

Letos mineva 50 let od smrti Igorja Stravinskega, skladatelja, ki se je najbolj proslavil s svojo baletno glasbo, v ozadju pa ostajajo njegova duhovna dela. Čeprav je iz Rusije odšel že zgodaj, pred začetkom 1. svetovne vojne, je krajša zborovska dela z religiozno vsebino pisal v stari cerkveni slovanščini, jeziku Pravoslavne cerkve, ki ji je kot Rus tudi pripadal. Rusko pravoslavno glasbo je seveda dobro poznal iz otroštva, v večji meri pa se ji je začel posvečati v 30-ih letih prejšnjega stoletja.

Iz župnijske cerkve sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu ob praznovanju 260-letnice cerkve neposredno prenašamo sveto mašo, v kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Ob somaševanju domačega župnika Ivana Šumljaka bogoslužje vodi upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. Pojeta mešani in mladinski pevski zbor, ki ju vodita Katarina Drobež in Iza Terbovšek, na orgle igrata Katarina Drobež in Ana Mavrič.

V oddaji Evroradijski koncert predvajamo posnetek Nemškega simfoničnega orkestra iz Berlina ter solistov violinista Weija Luja in violončelista Mische Meyerja, ki so pod dirigentskim vodstvom Tomáša Hanusa nastopili 30. maja v Koncertni dvorani Radia Berlin-Brandenburg. Na sporedu koncerta so bili Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102 Johannesa Brahmsa in Simfonija št. 6 v D-duru, op. 60 Antonina Dvořáka, koncert pa se je začel s Suitama št. 1 in št. 2 za mali orkester Igorja Stravinskega

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Julija se bomo ob poslušanju Humoresk tega tedna hahljali ob satiričnih in groteskno-fantastičnih prizorih iz proze Mihaila Afanasjeviča Bulgakova, enega najpomembnejših ruskih satirikov, rojenega 15. maja 1891 v Kijevu. Pisati je začel kmalu po ruski revoluciji, a si je z opisovanjem strahot državljanske vojne in usode intelektualcev hitro nakopal prepoved objavljanja. Večina njegovih proznih del je zato izšla šele po pisateljevi smrti, med njimi tudi njegov najpomembnejši roman: Mojster in Margareta. Iz tega romana smo izbrali znameniti prizor o črni magiji v moskovskem gledališču - tudi nova družba namreč ni bila odporna proti skušnjavam hudičevega zapeljivca.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V oddaji Musica noster amor boste lahko slišali posnetke s koncerta Orkestra Severnonemškega radia Filharmonije na Labi, ki je pod vodstvom Alana Gilberta triindvajsetega februarja lani nastopil v Veliki dvorani Filharmonije na Labi v Hamburgu. Orkester je za začetek izvedel delo z naslovom Chorós Chordón oziroma v dobesednem prevodu Ples godal, ki ga je leta 2017 ustvarila v Berlinu živeča južnokorejska skladateljica Unsuk Chin. Kot je zapisala skladateljica, so bili pri ustvarjanju skladbe "glasbene in poetične refleksije na naravne fenomene, odnos človeka s kozmosom ter fizični in biološki procesi neusahljiv ustvarjalni vir". Delo je leta 2017 napisala po naročilu Berlinskih filharmonikov in ga posvetila tedanjemu šefu dirigentu orkestra siru Simonu Rattlu. Sledila je suita iz baleta Leseni princ Béla Bartóka, koncertni spored pa je zaokrožil Klavirski koncert št. 3 v d-molu, op. 30 Sergeja Rahmaninova, v katerem se je kot solist predstavil pianist Yefim Bronfman.

V oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je naš gost koprski škof zlatomašnik dr.Jurij Bizjak; srečanje s slavljencem je bilo na sedežu škofijskega ordinariata v Kopru.

Dela Johanna Sebastiana Bacha, Dietricha Buxtehudeja in Georga Böhma bomo slišali v interpretaciji češkega organista Pavla Kohouta, ki je glasbo baročnih mojstrov izvedel na orglah slovenske delavnice v župnijski cerkvi nekdanjega samostana v Velesovem. Te je leta 2007 izdelalo orglarstvo Močnik. Glasbilo je zasnovano na podlagi slogovnih elementov baročnih orgel nemških izdelovalcev Zachariasa Hildebrandta in Gottfrieda Silbermanna, ki sta bila sodobnika Johanna Sebastiana Bacha in sta s tem z velikim skladateljem tudi sodelovala.

Kot povsod po svetu ima kolumbijski pisatelj Gabriel Garcia Marquez tudi pri nas veliko občudovalcev - predvsem zaradi romanov Sto let samote, Ljubezen v času kolere, Patriarhova jesen, O ljubezni in drugih demonih, Živim, da pripovedujem … V letih pred smrtjo (7. 4. 2014) je Marquez pisal spomine in del teh besedil je za oddajo Spomini, pisma in potopisi predel Ivan Dobnik. Pripoveduje, kako sta šla z materjo na potovanje prodat družinsko hišo, kakšna je bila njegova mati in kakšni so bili njuni pogovori.

Tomaž Šalamun, velikan slovenske poezije, bi 4. julija dopolnil 80 let. Za življenja je izdal prek 30 knjig poezije, njegove pesmi so bile prevedene v številne jezike, poezijo je objavljal tako rekoč po vsem svetu, knjige pa izdajal tudi v ZDA, kjer je pogosto bival in predaval. Velja za enega naših najvplivnejših in največkrat citiranih pesnikov.

Drage poslušalke, cenjeni poslušalci, današnjo oddajo Nedeljski glasbeni portret posvečamo ameriški violinistki Hilary Hahn, ekspresivni in energični solistki, ki je svoj prvi samostojni recital odigrala pri desetih letih, pri dvanajstih debitirala kot solistka s Simfoničnim orkestrom Baltimore, pri petnajstih, leta 1994, pa je začela mednarodno kariero, saj je nastopila s Festivalskim orkestrom iz Budimpešte na Madžarskem. Njeno koncertiranje velikokrat odstopa od norme - tako po repertoarju kot po obliki. Zavzeto sodeluje z vidnejšimi domačimi in tujimi skladatelji. Zanjo je nastalo zavidanja vredno število novih del, prireja vrsto manj formalnih koncertov - na primer koncerte za starše z dojenčki, kjer lahko vsi skupaj uživajo v glasbi, ne da bi jih bilo strah očitajočih pogledov drugih poslušalcev v dvorani, ali koncerte, ob katerih obiskovalci kvačkajo, izvajajo jogo ...

Mineva 110 let od rojstva velikega poljskega pesnika in pisatelja Czesława Miłosza, ki ga je drugi izjemni pesnik, Tomaž Šalamun, nekoč označil za najpomembnejšega pesnika 20. stoletja. Za svoje ustvarjanje je Miłosz leta 1980 prejel Nobelovo nagrado. V slovenščino imamo prevedenih veliko njegovih del, za oddajo pa smo izbrali njegove zgodnejše pesmi. Leta 2004 - tega leta je Miłosz umrl - jih je prevedla Katarina Šalamun Biedrzycka.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.