Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Luigi Boccherini: Godalni kvintet v C-duru za dve violini, violo in dva violončela
Izvajalec: Camerata Slovenica

Luigi Boccherini: Simfonija op. 45 (G 522) v D-duru
Izvajalca: Nemška komorna akademija iz Neussa in dirigent Johannes Goritzki

Ludwig van Beethoven: Sonata za klavir in violončelo št. 2 v g-molu, op. 5
Izvajalca: Karmen Pečar, violončelo in Gottlieb Wallisch, klavir

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Izpostavljamo dva koncerta, ki ju bomo posredovali tudi na programu Ars. Ob 17h se bo v Cankarjevem domu začel koncert Zbora Slovenske filharmonije s programom, ki si ga bosta delila dva dirigenta, Gary Graden in Josep Vila i Casanas.

V neposredni prenos na Arsu se Europa cantat ob 21h vrne s koncertom Dekliškega zbora sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije Ljubljana. Zbor vodi Helena Fojkar Zupančič, osrednja gosta jutranje oddaje o festivalu.

César Franck: 18 drobnih skladb
Izvajalec: Janez Lovše, klavir

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Robert Schumann: 5. Velika sreča in 6. Važen dogodek – Otroški prizori, op. 15
Izvajalec: Urban Stanič, klavir

Robert Schumann: Koncert za klavir in orkester v a-molu
Izvajalci: Urban Stanič, klavir, Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani, dirigent Quentin Hindley

Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska)
Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Mestni utrip in vrvež sta večkrat vplivala na Gershwinovo ustvarjanje. Ne glede na to, kam se je selil in v katerem mestu je ustvarjal, vedno je vključeval okolico v svojo glasbo. Občinstvo je bilo nad skladbo Amerikanec v Parizu navdušeno, glasbeni poročevalci in kritiki pa so bili različnega mnenja. Nekateri so grajali zgradbo skladbe, ki naj bi bila ohlapna, spet drugi so jo opisovali kot "otipljivo utelešenje melanholije in strukture" ali jo imenovali celo "najboljši primerek moderne glasbe po Gershwinovem Koncertu v F-duru".

Ko govorimo o literarnem kanonu, imamo po navadi v mislih skupek literarnih besedil, ki so splošno sprejeta kot kakovostna, nadpovprečno dobra. Malo manj pogosto pa se verjetno vprašamo, kdo in kaj vse kanon oblikuje, kako nastaja. Ali, ne nazadnje: o čem govorimo, ko govorimo o literarnem kanonu, o bolj kot ne zaključeni množici ali morda o nečem, kar je po naravi veliko bolj procesno?

Kratka glasbena medigra.

V Arsovih spominčicah poslušajte izbor skladb v izvedbi dolgoletnega prvega violinista Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana Slavka Zimška, ki je bil koncertni mojster orkestra od sezone 1958/59 do 1990/91. Nastopil je tudi kot solist z orkestrom, igral je v Slovenskem godalnem kvartetu, klavirskem triu RTV Ljubljana in v duih s pianisti. V izvedbi solista violinista Slavka Zimška bomo predvajali posnetek Koncerta za violino in orkester št. 5 v A-duru, K 219, Wolfganga Amadeusa Mozarta, z Zimškom kot komornim glasbenikom pa poslušajte še Suito za violino in klavir Slavka Osterca in Klavirski trio št. 2 v E-molu, op. 67, Dmitrija Šostakoviča. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 22. julija, ob 5.05.

Srbski komponist, režiser in pisatelj je bil rojen leta 1932, ustvarjal pa je do visoke starosti – v Čikagu so na primer v posebni zbirki z letnico 2021 izdali njegovo ploščo The Art of Sound. Zanjo je več kot 20 let dopolnjeval dokumentarne posnetke svoje hčerke od rojstva do odraslosti, kompozicijo pa je ustvarjal s prepričanjem, da je človeški govor v katerem koli jeziku in v katerem koli obdobju življenja vrsta glasbe, tako kot je tudi glasba vrsta jezika. Tak ustvarjalni odnos do slušnih vtisov navdihuje vse Jovanovičevo delo na področju zvokovne umetnosti od samih začetkov. Tudi kratka ars-akustnična igra Ribja sled je iz njegovega zgodnejšega obdobja, a že kaže avtorjevo poetiko, senzibilnost in samosvoj način produkcije zvočnih kreacij; te so le del Jovanovičevega umetniškega angažmaja, a prav gotovo tisti najintimnejši.

Avtor scenarija, režiser in tonski mojster: Arsenije Jovanovič.

Traja. 5'10''
Produkcija Radia Beograd 1988.

Claude Debussy, Benjamin Britten in sir Edward Elgar.

Oddaja Glasovi svetov tokrat odstira del evropske preteklosti, ki vedno znova privre na površje – to je krvavo obdobje kolonializma. Nobena skrivnost ni, pravi dr. Nikolai Jeffs, da razvoj in bogastvo Evrope temeljita na izkoriščanju afriške celine. Za svojo blaginjo smo zasužnjili tamkajšnje prebivalce in izropali njihova naravna bogastva. Od sredine šestnajstega stoletja pa do leta 1914, ko je kolonializem dosegel svoj vrh, je bilo kar 85 odstotkov sveta v rokah evropskih kolonialnih sil. Tokrat bomo osvetlili le del tega za Evropo in svet temnega obdobja.
V oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc, sodelujejo: pisateljica mag. Gabriela Babnik Vatara; filozofinja, performerka in raziskovalka na Mirovnem inštitutu dr. Lana Zdravković; direktor belgijskega Kraljevega muzeja za Centralno Afriko dr. Guido Gryseels; anglist, sociolog kulture in predavatelj na Fakulteti za humanistične študije v Kopru dr. Nikolai Jeffs. (Ponovitev oddaje Intelekta iz septembra 2020)

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Europa Cantat, osrednji mednarodni zborovski festival, je na prizoriščih v Ljubljani v polnem zamahu. O festivalski ponudbi petega dne bomo več slišali v nadaljevanju oddaje, predstavili pa bomo tudi knjižne novosti založbe Litera, med njimi Bazar Dimitrija Rupla in Roberts Lenarta Zajca. Vabimo vas k poslušanju!

Tudi tokratno oddajo posvečamo Dvořákovi glasbi in interpretacijam njegovih samospevov v izvedbi mezzosopranistke Bernarde Fink in pianista Rogerja Vignolesa. V njuni izvedbi bodo zazvenele Pisně milostné oz. Ljubezenske pesmi in samospevi, ki jih je skladatelj ustvaril na besedila Eliške Krásnohorske. Obe zbirki sta izpod Dvořákovega peresa nastali z namenom oživljanja češke narodne zavesti.

Glasbena medigra.

Glasbena medigra.

Izbor kitajske poezije v prevodu Alojza Gradnika tematizira ljubezen, hrepenenje in srčne bolečine. Dramska igralca Maja Sever in Pavle Ravnohrib interpretirata pesmi Stanovitna ljubezen (neznan pesnik), Zvesta žena (Chang Tsi), Rdeča roža (Li Tai Po), Ob slovesu (Su Vu), Spominčice (Schin Ling) in Skromna ljubezen (Chen Hai).

Sonce, morje, sol in šanson ...

“Med zvokom in ne-zvokom je krhek trenutek, ki me osrečuje. Ta trenutek rad delim z vami.”
To je moto avstrijskega skladatelja in multiinstrumentalista, ki deluje pod umetniškim imenom Denovaire. Je virtuoz na indijskem instrumentu esraj, indijsko glasbo je študiral v Delhiju in Benaresu, kompozicijo pa pri Georgu Friederichu Haasu, Gerdu Kühru, Beatu Furrerju in drugih uglednih skladateljih.
Na koncertu 11. junija leta 2014 je predstavil program z zmesjo improvizacije in notirane sodobne glasbe, eksperimentalne zvočne umetnosti, elementov etno-glasbe in namigov različnih popularnih glasbenih zvrsti.

Obrobne poti sodobne kompozicije, zvočni eksperiment, improvizirana glasba in glasni novi džez.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.