Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Skladatelj, ki je na začetku svoje umetniške poti vdihaval zrak gledališča kot član orkestra in ki je v prostoru pod rampo spoznal veliko tujih
del, je ljubil opero – tudi njegovo poslednje dokončano delo je ravno opera.

Padec tretjega rajha ob koncu druge svetovne vojne je za Karla Amadeusa Hartmanna pomenil odrešitev človeškega in poklicnega zatiranja. Ker je bil eden redkih umetnikov, ki je v času nacističnega režima ostal v Nemčiji in ni podlegel zastrupljanju z nacionalsocialističnimi ideali, je bil že vnapreji izbran in določen za vodilnega pri povojni obnovi kulturnega in glasbenopedagoškega življenja Nemčije.

V sodelovanju z eminentnimi slovenskimi in tujimi strokovnjaki razmišljamo, raziskujemo in se sprašujemo o vlogi zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Letos slavi 80 let argentinska pisateljica slovenskih korenin Vlady Kociancich, ki sodi v vrh sodobne latinskoameriške književnosti. Rodila se je v Buenos Airesu leta 1941, doslej je napisala številne romane, eseje in zbirke kratkih zgodb, za katere je prejela več literarnih nagrad.
Dr. Aída Nadi Gambetta Chuk z mehiške Avtonomne univerze Puebla je o delih Vlady Kociancich med drugim zapisala, da v njih izstopajo predvsem njen talent za umetnost pripovedovanja, prečiščen slog in izjemna fantastična domišljija.
V slovenščino imamo preveden njen roman Plitvine strahu. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru, ki ga je z Vlady Kociancich leta 2013 pripravil Andrej Rot.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Tako kot v nekaj preteklih naših oddajah, tudi v današnji ostajamo na Iberskem polotoku. Ob Isaacu Albenizu in Enriqueju Granadosu, ki sta v začetku 20. stoletja uvrstila špansko nacionalno klasično glasbo na svetovni zemljevid, ne moremo mimo Manuela de Falle, od njiju za dobro desetletje mlajšega skladatelja, čigar umetniška zapuščina je pomembno prispevala bogastvu svetovne glasbene zakladnice. Predvajali bomo izbor nekaterih njegovih najbolj priljubljenih klavirskih del, kot so Noči v španskih vrtovih, Štiri španske skladbe, Fantazija Baetica, slišali pa boste lahko tudi klavirsko različico baletne suite Ljubezen čarovnica in delo Za nagrobnik Paula Dukasa. Dela bodo izvajali pianisti Artur Rubinstein, Alicia de Larrocha in Javier Perianes.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Letošnje zasedanje Odbora za svetovno dediščino Unesca poteka pod predsedovanjem Kitajske, težko pričakovano odločitev o vpisu Plečnikovih izbranih del na Unescov seznam kulturne dediščine pa so sprejeli včeraj. Izbor del, vpisanih na seznam, zajema sedem sestavnih delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – Vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški). Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V oceni nominacije so pri Mednarodnem svetu za spomenike in spomeniška območja zapisali, da je Plečnik v nasprotju s sočasnim modernizmom ustvarjal na podlagi povsem drugačnih arhitekturnih izhodišč, pri tem pa v ospredje postavljal kakovosten javni prostor, ki ga je z večjimi in manjšimi popravki dopolnil ter povezal v niz trgov, parkov, ulic, sprehajališč, mostov in javnih objektov z mislijo na človekovo individualno izkušnjo. Pojavile pa so se že prve kritike na račun nominacije: v časopisu Dnevnik recimo kritično pišejo o strokovni skupini, ki je pripravljala kandidaturo in ki se je pri izbiri del »v velikem loku« izognila Plečnikovemu stadionu. Na njegovem mestu in v neposredni okolici si Družba Bežigrajski športni park namreč že od leta 2007 prizadeva zgraditi poslovno-trgovsko-hotelski kompleks.

Cikel poletnih oddaj, v katerih poslušamo stare posnetke danes uveljavljenih glasbenikov, nadaljujemo s Tanjo Sonc, in sicer bomo poslušali program, ki ga je za arhiv posnela v našem studiu leta 2009.
Že do takrat se je s svojim igranjem večkrat dokazala in osvojila številne nagrade na državnih in številnih mednarodnih tekmovanjih. Bila je absolutna zmagovalka na tekmovanju Etude in skale v Zagrebu, prejela je Škerjančevo nagrado Srednje glasbene šole, na državnem tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG pa je prejela prvo nagrado in priznanje za doseženih vseh sto točk, posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe ter recital na poletnem festivalu Lent v Mariboru. Ob tej zmagi smo jo povabili v naš studio, kjer je posnela tudi Caprice Nicoloja Paganinija, Arietto na G-struni Lucijana Marije Škerjanca in Sonato op. 24 Ludwiga van Beethovna.

… je podnaslov knjige, v kateri založnik in pisatelj Samo Rugelj pripoveduje o delu v tednih in mesecih epidemije, predvsem pa o krepčilni moči narave. Posamezna poglavja je namreč napisal kot zapise o različnih izletih, pohodih in vzponih, vanje pa je vtkal reminiscence na svoje delo, srečanja z (ne)znanci, utrinke o bližnjih in še kaj. Več o knjigi, objavljeni pri založbi Litera, pove avtor v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Znani glasbeni teoretik Johann Mattheson je menil, da je povsem legitimno, če si skladatelj izposoja tujo glasbo, a da jo mora vračati z obrestmi. Najbolj znani dolžnik med baročnimi skladatelji je nedvomno Georg Friedrich Händel, a tudi Johann Sebastian Bach je prirejal skladbe sodobnikov ter si pri komponiranju izposojal glasbene zamisli in motive. Tega seveda ni mogoče primerjati z nepregledno množico priredb in transkripcij njegove glasbe, ki so nastajale od devetnajstega stoletja naprej. Za nocojšnjo oddajo smo izbrali orkestracije in klavirske priredbe slavnih skladateljev, kot so Liszt, Brahms, Mahler in Elgar.

Glasbena medigra.

Leta 1950 rojena Jorie Graham, ena najeminentnejših ameriških pesnic povojne generacije, je odraščala v Italiji in Franciji, kjer se je tudi šolala. Poglabljanje v evropsko kulturo odzvanja v njeni poeziji, ob tem pa še pesničino globoko zanimanje za jezik, filozofijo, zgodovino, mitologijo, vizualno umetnost in človeško zaznavanje. Jorie Graham je ena izmed tistih avtorjev, ki jih bolj kot odgovori zanimajo vprašanja; v svoji poeziji raziskuje dvojnosti in polarnosti življenja: dvojnost mitskega in stvarnega, duha in telesa, gibanja in negibnosti, in sicer tudi na formalni ravni, zato se njene pesmi pogosto lomijo v manjše enote, celo na videz nepovezane fragmente. Za oddajo smo izbrali avtoričini daljši pesnitvi, Vidni svet in Molitev, v prevodu Tine Kozin in interpretaciji dramske igralke Lare Jankovič.

V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali družinske pripovedne pesmi, torej tiste, ki pojejo o medosebnih odnosih in s tem orisujejo razmerja, ureditve, pa tudi vlogo in položaj posameznika znotraj družbe nekoč … Najznačilnejše takšne pesmi so zbrane v knjigi in na peti zgoščenki iz zbirke Slovenske ljudske pesmi, ki ju je izdal Glasbenonarodopisni inštitut Znanstveno raziskovalnega centra SAZU.

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je na 66. Festivalu Ljubljana 2018 izvedel šest koncertov z uglednimi solisti in zanimivo sestavljenimi pestrimi koncertnimi sporedi. Drugi poletni koncert je izvedel 1. avgusta lani v Slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani. Z orkestrom so nastopili priznani slovenski in tuji gostujoči solisti: sopranistka Nika Gorič, oboist Matej Šarc ter flavtista Claudi Arimany in Josep Palou. Izvedli so Koncert za oboo in godala v d-molu Alessandra Marcella, Koncert za oboo in godala v c-molu Domenica Cimarose in Arthurja Benjamina, Koncert za dve flavti in orkester v G-duru Domenica Cimarose ter obsežno duhovno vokalno-instrumentalno delo Stabat mater, op. 61, Luigija Boccherinija. Orkester je igral v zasedbi: koncertni mojster Janez Podlesek, violinisti Jerica Koole, Matic Anžej, Mojca Fortin, Oliver Dizdarević, Matjaž Porovne in Matjaž Žižek, violista Tomaž Malej in Gea Pantner, violončelista Igor Škerjanec in Klemen Hvala ter kontrabasist Petar Brčarević. Pri posameznih skladbah so v orkestru sodelovali še oboista Nicola Bignozzi in Astrid Kukovič ter hornista Žan Zdovc in Marko Arh. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Satirično zbadljiva in še vedno aktualna uspešnica – njeno končno radijsko verzijo je gledališki režiser in pionir umetniške produkcije v elektronskih medijih Fran Žižek
napisal in zrežiral, ko je imel 80 let. Pred tem je besedilo kar nekaj desetletij čakalo, da dozori čas za zvočno realizacijo. Prva različica je namreč nastala že pred drugo svetovno vojno. Nenehno posodabljanje besedila in vztrajno upanje, da bo travestija Levstikovega Krpana ujela pravi trenutek, je leta 1995 na Radiu Maribor obrodilo sadove. Jezičnemu novinarju Močilarju je bilo naposled dovoljeno izpovedati vso dramsko štorijo v dveh delih radijske igre. V prvem delu te spreobrnjene pesnitve še spoznavamo Levstikovo zgodbo in hkrati slutimo, da je zdajšnji Martin Krpan, zaokrožen po slovenski osamosvojitvi, namenjen nam, sodobnikom. Prišel je prav v času, ko nam je bil v samostojni državi še kako potreben nov herojski mit, pa tudi dvom o njem – tega pooseblja vodnik skozi napeto dogajanje, jezični novinar Močilar.

Avtor besedila: Fran Žižek\t
Režiser: Fran Žižek
Avtor glasbe: Mitja Reichenberg\t
Tonski mojster: Ivo Smogavec
Urednica in producentka: Gabrijela Lučka Gruden

Igralec /Martin Krpan/: Marjan Bačko
Igralec /novinar Močilar/: Brane Šturbej
Igralec /Cesar/: Janez Klasinc
Igralka /Cesarica/: Milena Muhič\t
Igralec /minister Gregor/: Alojz Svete\t
Igralec /Brdavs/: Bojan Maroševič\t
Igralka /Špela/: Alenka Pinterič\t
Igralka /Cesarična/: Irena Varga\t
Igralec: Vlado Novak
Igralka: Irena Mihelič
Igralka: Minu Kjuder\t
Igralec: Rado Pavalec
Igralec: Franci Gabrovšek\t
Igralec: Ivo Leskovec
Igralec: Zmago Ajhmajer\t
Igralec: Inko Hanžič\t
\t
Traja: 52:46
Produkcija Radia Maribor 1995.

V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušal glasbo ameriškega skladatelja Georga Antheila. Leta 1900 v Trentonu v zvezni državi New Jersey rojeni skladatelj je sebe označil za "nagajivca", pravzaprav si je rekel "l'enfant terrible". Njegova glasba je nastajala po navdihu delovanja mogočnih strojev iz prve polovice 20. stoletja in tedaj naglo razvijajočih se teorij kvantne fizike, ki so presegale konvencionalno človeško dojemanje prostora in časa.