Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V Sili pobega sodobna nemška pesnica Sylvie Geist načenja pomembno temo – mehaniziranost določenih oblik dela in na sploh nekaterih vidikov življenja sodobnega človeka. Pesem je prevedla Tesa Drev Juh, interpretira jo dramska igralka Vesna Jevnikar.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pettersson zavzema samotno mesto v glasbi 20. stoletja – navidezno odtujen od kakršne koli šole in vržen v okoliščine, prepredene s kriminalom in pregnanstvom je uporabljal kompozicijska sredstva prejšnje generacije ter ustvarjal simfonije, samospeve in koncerte. Bolj kot kateri koli skladatelj našega časa je bil sposoben ustvarjati glasbeni testament spiritualnega hrepenenja, ki se upira obstoječi praznini brezdomja, bolezni in ponižanja. Njegovo glasbo označujejo za pesimistično, čeprav je sama po sebi tolažilna in polna upanja – izčrpa nas in razsvetli.

V drugi oddaji diptiha Dvogovori umetnic/umetnikov, ki ga je pripravila Petra Tanko, sta gostji Sanja Grcić, modna oblikovalka in kostumografinja ter igralka Katarina Stegnar. Z njima smo se pogovarjali o ustvarjanju v gledališču in pri filmu, o njim lastnih zakonitostih in načinih telesne prisotnosti, in širše o scenskih umetnostih, ki jih umetnici soustvarjata.
Oddaji se v diptih povežeta s sklepnim delom prve, v kateri slikarka Tina Dobrajc govori o motivih z njenih slik na kreacijah Sanje Grcić, druga oddaja pa se s to temo začne in k pogovoru poleg Sanje Grcić pritegne tudi Katarino Stegnar, ki te kreacije predstavlja na fotografijah in drugem promocijskem materialu za modno znamko firma by sanja.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V razvitem svetu, kjer je hrane preveč in se z nasveti trudimo celo izstopiti iz evolucijsko zasnovanega načina prehrane človeka, redki poznajo izvor problematike prehranske varnosti. Biologinja prof. dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo je pred nekaj leti na enem od dnevov odprtih vrat na temo čudovitega sveta rastlin v biološkem središču v glavnem mestu predavala o konceptu prehranske varnosti kot izzivu 21. stoletja. Pogovor z njo je takrat nastal po predavanju. Pripravil in posnel ga je Goran Tenze, ki vas vabi, da prisluhnete ponovitvi pogovora o tudi danes še kako aktualni temi.

V oddaji Ženske v svetu glasbe predstavljamo makedonsko altistko Milko Eftimovo, ki je bila dolgoletna operna solistka Opere Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana. Na ljubljanski glasbeni akademiji je leta 1972 končala podiplomski študij pri profesorici Kseniji Kušej Novak. V letih od 1961 do 1966 ter med letoma 1978 in 1986 je bila solistka v operni hiši Makedonskega narodnega gledališča v Skopju, med letoma 1966 in 1978 pa je bila solistka Opere Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Prva operna vloga Milke Eftimove je bila Azucena v Verdijevi operi Trubadur, sicer je igrala in pela v več kot tridesetih opernih vlogah. Milka Eftimova je nato postala redna profesorica solopetja na glasbeni fakulteti v Skopju, kjer je predavala med letoma 1985 in 2000. V izvedbi altistke Milke Eftimove boste poslušali arijo Orfeja iz opere Orfej in Evridika in arijo Armide iz istoimenske opere Christopha Willibalda Glucka, arijo Carmen o kartah: Karo, pik, o smrt! iz tretjega dejanja opere Carmen Georgesa Bizeta in Dalilino arijo iz drugega dejanja opere Samson in Dalila Camilla Saint-Saënsa, zapela bo tudi na posnetku dueta Gospe Quickly in Falstaffa iz tretjega dejanja komične opere Falstaff Giuseppa Verdija. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Oddajo bomo tokrat v duhu poletnega časa in dveh predhodnih oddaj, namenjenih Donu Ellisu in njegovemu orkestru, namenili dvema ansambelskima skladbama za trobila. Slišali boste lahko Zgodbe o jazzu za trobilni kvintet in kvartet saksofonov Milka Lazarja in delo z naslovom Temper, temper Nejca Bečana, ki je, kot razkriva že naslov, v štirih stavkih skušal predstaviti štiri človeške značaje. Izvajalci bodo Trobilni ansambel Akademije za glasbo pod vodstvom Dušana Krajnca, Hrvaški trobilni kvintet in Slovenski kvartet saksofonov.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Oddajo namenjamo glasbenici, eni izmed redkih, ki ji je jeseni uspelo nastopiti na koncertu pred občinstvom, preden so take prireditve jeseni lani prepovedali, in sicer je nastopila na nadomestnem koncertu, potem ko je odpadel njen spomladanski. Gre za violinistko Veroniko Brecelj, ki je koncert pripravila v okviru cikla GM Oder Glasbene mladine Slovenije, nastopila pa je v Osterčevi dvorani Slovenske filharmonije.
Veronika Brecelj je bila pri sedemnajstih sprejeta na Univerzo za umetnost v Berlinu, v razredu Tomasza Tomaszewskega je končala dodiplomski študij, potem pa je leta 2017 vpisala magisterij iz violine pri Silvii Marcovici na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Lani ga je z odliko končala in potem nadaljevala svojo pot s specialističnim študijem. Na koncertu v okviru cikla GM Oder je nastopila kot solistka in se predstavila s pisanim izborom del od Bacha do Firšta.

Recenzije so napisali Veronika Šoster, Marko Elsner Grošelj in Marija Švajncer.

Oddajo tokrat v celoti namenjamo glasbi Alda Kumarja, večji del pa njegovi kantati Na struni Merkurja. Zložil jo je leta 1990 ob 500-letnici mesta Idrija in prav tam je bilo delo na besedila Andreja Lutmana tega leta tudi prvič izvedeno. V zadnjem delu oddaje bomo predvajali še skladateljevo zborovsko različico Istrske suite; sestavlja jo pet uglasbitev ljudskih pesmi s širšega področja Istre.
Aldo Kumar danes velja za enega najvidnejših slovenskih glasbenih ustvarjalcev tako na področju zborovske oziroma vokalne glasbe kot tudi instrumentalne. Pred tremi desetletji nastala kantata Na struni Merkurja sodi med njegova zgodnejša dela, ki pa že predstavlja uspešno sintezo skladateljevih izkušenj z a cappella vokalnim stavkom in instrumentalno glasbo.

Glasbena medigra.

Vesna Lemaić, rojena leta 1981, je svojo pisateljsko pot začela leta 2008 z večkrat nagrajenim kratkoproznim prvencem Popularne zgodbe, ki sta mu sledila romana Odlagališče ter Kokoška in ptiči. Njeno novejše izdano delo je zbirka kratkih in zelo kratkih zgodb iz leta 2018 z naslovom Dobrodošli, ki tematizira begunstvo in odnos med begunci in domačini. V kratki zgodbi Nič ni, nič ni se je avtorica mojstrsko vživela v otrokovo doživljanje težavnih družinskih razmer.

Jure Jakob je pesnik in magister primerjalne književnosti. Izdal je esejistično študijo o prozi Lojzeta Kovačiča z naslovom Otroški pogled, prozno-esejistično knjigo Hiše in drugi prosti spisi, njegov pesniški opus pa sestavlja pet zbirk, nekatere pesmi so prevedene v tuje jezike. Prejel je več nagrad, med drugim zlato ptico za prvenec Tri postaje, leta 2019 pa za zbirko Lakota nagrado Prešernovega sklada. V oddaji boste slišali njegov esej Hoja. Besedilo je jezikovno pregledala Katarina Minatti, izbral in uredil pa Andrej Rot. Glasbeno opremo, odlomke iz tretjega stavka Simfonije št. 1 v D-duru, 'Titan' Gustava Mahlerja je izbral Mihael Kozjek. Tonski mojster je bil Jernej Boc, brala sta Maja Moll in Ivan Lotrič.

Trinajstega marca lani so na Javnem radiu Minnesota, programu za klasično glasbo, neposredno prenašali koncert Orkestra Minnesota, in to brez navzočega občinstva. Orkester se je sredi izrednih razmer zaradi koronavirusa odločil, da koncert izpelje brez navzočih poslušalcev. V vlogi solista je nastopil pianist Kirill Gerstein, ki je izvedel Koncert za klavir in orkester št. 2 Sergeja Rahmaninova, v drugi polovici prenosa pa je zazvenela 7. Simfonija, "Leningrajska", Dmitrija Šostakoviča.

Z današnjim kritičnim branjem se v Bajkah in povestih o Gorjancih Janeza Trdine, ob nastanku prepovedanih zaradi pohujšljivosti, zrcalita narava Slovencev in samonikel pogled na življenje. Kot preplet mitologije, poganstva, krščanstva, etnologije in politike jih je videl tudi Aleksander Zorn, ki je leta 1992 nekaj motivov priredil za slovenski tržaški radio pod naslovom Bajke in povesti o Slovencih. Pet oddaj je naslovil Stvarjenje sveta, O Jezusu Kristusu, O Kurentu, O Slovencih ter O Petru in Pavlu. Predvajali vam jih bomo v petih avgustovskih ponedeljkih. Pod režijskim vodstvom Borisa Kobala so nastopili predvsem igralci Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki so redki gostje našega programa.

Prirejevalec Aleksander Zorn
Režiser Boris Kobal
Tonski mojster Páolo Angiolini

Kolenčeva Jera, pripovedovalka – Bogdana Bratuž
Ajd, prerok iz starodavnega ljudstva velikanov – Vladimir Jurc
Eva, Četrta žaba, Baba – Bernarda Oman
Smrt, Tretja žaba, Baba – Maja Blagovič
Hudobec, Noe, Cigan, Hrvat – Gojmir Lešnjak
Berač, Slovenec, Drugi mož – Tone Gogala
Bogatin, Cesar, Jud, Turek – Adrijan Rustja
Starec, Bog – Anton Petje
Taljan, Francoz, Prvi mož – Stojan Colja

Traja 46' 22"
Produkcija Radia Trst A novembra 1992.

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.