Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Deli Televizija MMC Radio Kazalo

Ars • četrtek, 5. avg. 2021

Ars • čet, 5. avg.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesem Cestno gledališče, ki načenja temo revščine, je napisala sodobna severnoirska avtorica Sinead Morrissey. Vzeta je iz njene zbirke Between Here and There (Med tu in tam) iz leta 2001. Prevedla jo je Tesa Drev Juh.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Skladatelj, ki je na začetku svoje umetniške poti vdihaval zrak gledališča kot član orkestra in ki je v prostoru pod rampo spoznal veliko tujih del, je ljubil opero – tudi njegovo poslednje dokončano delo je ravno opera.

10:00
Poročila

V letih od 1970 do 1980, po devetmesečni hospitalizaciji zaradi obolelih ledvic, ki jih je prizadelo dolgoletno jemanje zdravil proti artritisu, je Pettersson ustvaril dela, ki jih zaznamuje nespravljivost, opišemo jih lahko kot razširjene izbruhe besa, nepretrgane izlive obtožb in objokovanje v obliki divjega kričanja. Vse te značilnosti jih ločujejo od kompozicij skladateljevega srednjega ustvarjalnega obdobja, ki z vsemi svojimi hrupnimi izlivi čustvenosti še vedno ohranjajo izrazno spravljivost.

11:00
Poročila

Klavirski koncert št. 2 v B-duru, op. 83 Johannesa Brahmsa boste slišali v izvedbi pianistke Karin Lechner in Berlinskih simfonikov pod vodstvom Eduarda Martureta.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Francoski pisatelj Pierre Lemaître je letos aprila dopolnil 70 let. V arhivu hranimo dragocen pogovor z njim; leta 2014, ko je bil gost 46. srečanja pisateljev PEN na Bledu, se je z njim pogovarjala Tadeja Krečič. Pogovor je nastal kmalu po izidu romana Na svidenje tam zgoraj, za katerega je Lemaître prejel prestižno Goncourtovo nagrado. V slovenščino je delo prevedel Matej Leskovar.

Spoštovani poslušalci četrtkovo popoldne na programu ARS nadaljujemo z oddajo Naši operni umetniki. Začenjamo jo z dvema odlomkoma iz Mozartove Figarove svatbe v interpretaciji baritonista Roberta Vrčona. Naše simfonike bo vodil Simon Krečič. Poslušali smo recitativ in kavatino Figara ter arijo Figara iz 1. dejanja opere Figarova svatba Wolfganga Amadeusa Mozarta. Pel je Robert Vrčon, spremljal ga je Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Simona Krečiča.

14:00
Poročila

Današnjo in nekaj naslednjih oddaj bomo posvetili posnetkom najbrž največje pianistke moderne dobe Marthe Argerich.
Pianistkino življenje, za katero lahko z gotovostjo trdimo, da je vse prej kot tista ustaljena podoba, ki jo živi veliko njenih koncertnih kolegov, je bilo vedno zavito v tančice skrivnosti. Njena želja po zasebnosti je vedno znova ovirala radovedno javnost, da bi se dokopala do podrobnosti njenega vihravega značaja, nekonvencionalnega življenjskega sloga ali celo do njenih pogledov na umetnost.
Rodila se je leta 1941 v Buenos Airesu, kjer so njeni predniki po očetovi strani, ki so prišli iz Katalonije, živeli že od 18. stoletja naprej. Bila je čudežni otrok. Pri treh letih je prejela prve poduke iz klavirja in s petimi postala učenka italijanskega pianista, tudi profesorja na Akademiji svete Cecilije v Buenos Airesu, Vincenza Scaramuzze. Na velikem koncertnem odru je debitirala z osmimi leti s programom, ki sta ga sestavljala nič manj kot Mozartov 20. in Beethovnov 1. klavirski koncert.
V oddaji boste poleg biografskih zanimivosti v njeni izvedbi lahko slišali Beethovnovo Klavirsko sonato št. 7 v D-duru, op. 10/3, Ravelove Nočne prikazni in Klavirski koncert št. 1 v e-molu Frederica Chopina, kot ga je pianistka maja leta 1999 izvedla z orkestrom Sinfonia Varsovia v Veliki dvorani Poljske nacionalne opere v Varšavi.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Ta teden bomo poslušali posnetek koncerta Prisluhnimo v Križankah Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je aprila 2010 nastopil Matjaž Porovne.
V Glasbeno šolo Franca Šturma se je vpisal že s sedmimi leti, njegova profesorica pa je bila Manca Golež. Svojo glasbeno pot je potem nadaljeval na takratni Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, in sicer v razredu Dušanke Stražar, na Akademiji za glasbo pa je bil njegov mentor Primož Novšak. Po študiju pod njegovim vodstvom se je vpisal še na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razred Eszter Haffner ter na Glasbeno akademijo v Zagrebu, kjer je bil njegov mentor Taras Pečeni. Zdaj deluje kot prvi violinist v Orkestru Slovenske filharmonije.
V oddaji bomo poslušali skladbo Havanaise, op. 83 Camilla Saint-Saënsa ter Sonato v g-molu – Vražji trilček Giuseppa Tartinija, ki ju je izvedel ob klavirski spremljavi Jana Severja.

Kulturolog in pisatelj Mirt Komel je (med drugim) odličen poznavalec žanrske literature, kot pisatelj pa preseneča z zahtevnimi izzivi. V preteklih šestih letih je pri založbi Goga objavil tri romane: leta 2015 psihološko miniaturo Pianistov dotik, nominirano za kresnika, tri leta pozneje samosvojo kriminalko Medsočje, letos pa detektivko Detektiv Dante. Več o romanu Detektiv Dante, katerega zgodba se zapleta in razpleta pred zgodbo v romanu Medsočje, postavljen pa je v Novo Gorico, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo.

John Dowland je za svojega življenja zaslovel po vsej Evropi, a nikoli ni dobil zaželene službe na dvoru kraljice Elizabete. V oddaji se bomo sprehodili skozi njegovo življenjsko pot in prisluhnili nekaj najmarkantnejšim izvedbam njegovih del.

Glasbena medigra

Charles Lutwidge Dodgson, bolj znan po svojem pisateljskem psevdonimu Lewis Carroll, je bil vpliven angleški pisatelj, profesor matematike in anglikanski duhovnik. Njegova najbolj znana dela so Alica v čudežni deželi, njeno nadaljevanje Skozi zrcalo in kaj je Alica našla na drugi strani ter Zalezovanje žnrka. Zanimiva pa je tudi njegova Fantazmagorija. To je komična pesnitev iz leta 1869, ki jo navdihuje mrakobnost viktorijanskih bivališč z duhovi. Lewis Carroll je bil mojster nesmisla, literarnega žanra, za katerega sta značilni igranje z jezikom in spreminjanje pomenskih odnosov med besedami. Carollovo Fantazmagorijo je poslovenila Irena Androjna, v oddaji prvi spev iz pesnitve interpretira dramski igralec Ivo Ban.

V oddaji Za en bokal muzike se bomo v peti oddaji s skupnim naslovom Zapisani spomin spomnili zvočnih izdaj Glasbenonarodopisnega instituta, posvečenih Beli krajini. Slišali bomo nekaj izbranih posnetkov s štirih zgoščenk, ki so izšle v letih od 2008 do 2011, na njih pa je predstavljeno pevsko in instrumentalno izročilo, pa tudi del dediščine belokranjskih Uskokov …

Štirje ugledni instrumentalisti, ki so nastopili na festivalu komorne glasbe v mestecu Lockenhaus na avstrijskem Gradiščanskem, so izvedli 1. koncert komornega cikla Narodnega doma Maribor v sezoni 2014/2015. Svetovno znani violinist Gidon Kremer, ki je festival ustanovil leta 1981 in v umirjenem zatočišču našel nasprotje komercializiranemu glasbenemu svetu, je uspešno pritegnil širše zanimanje glasbenikov in koncertnega občinstva. Leta 2012 je predal umetniško vodstvo mlademu violončelistu Nicolasu Altstaedtu, ki nadaljuje poslanstvo festivala in k sodelovanju vabi izjemne glasbenike za komorne projekte, v katerih se želja po skupnem muziciranju združi z glasbenim entuziazmom. Letos je festivalski duh zavel z izbrano mednarodno zasedbo štirih glasbenikov, v kateri so ob Nicolasu Altstaedtu nastopili koncertni solisti in komorni glasbeniki: ruski violinist Ilja Gringolts ter priljubljena gosta slovenskih koncertnih odrov, avstrijski violinist Benjamin Schmid in srbski pianist Aleksandar Madžar. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bodo predstavili raznovrsten spored del: Klavirski trio v Es-duru, op. 70, št. 2, Ludwiga van Beethovna, Duo za violino in violončelo, op. 7, Zoltána Kodálya, Suito za dve violini, violončelo in klavir za levo roko, op. 23, Ericha Wolfganga Korngolda in Bagatelo št. 1 v g-molu Antonina Dvořaka.

22:00
Poročila

22:05
Radijska igra

Glasbena medigra

Sir Arthur Bliss je živel v letih od 1891 do 1975. Bil je precej nenavaden in neznačilen predstavnik glasbe z Otoka. V obdobju, ko je Bliss gradil svoj umetniški izraz, se je glasba tega območja opirala na izročilo nemške romantike, sam pa se je spogledoval z deli glasbene avantgarde. V drugi polovici dvajsetih let prejšnjega stoletja se je usmeril v pisanje tradicionalnejše, angleškemu občinstvu domače glasbe. Ko je večina skladateljev v Veliki Britaniji in tudi povsod drugod po svetu postajala vedno sodobnejša in radikalnejša, se je Bliss vračal k slogu, ki se mu je v svojem prvem ustvarjalnem obdobju tako uprl – romantiki.

23:59
Slovenska himna

1:12:43
Rip van Winkle
38:06
Glasba Edisona Denisova in Sofije Gubajduline
54:48
Glasba 20. stoletja - Galina Ustvolska, Edison Denisov, Sofija Gubajdulina
1:54:13
Slokarjev koncert pozavn na 69. Festivalu Ljubljana 2021
23:25
Brezovi dol, Korinj
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov