Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Starosta slovenske poezije Ciril Zlobec se je poslovil pred tremi leti avgusta. Prve pesmi je objavil že med vojno, leta 1953 pa slovensko javnost navdušil v pesniški zbirki Pesmi štirih, ki jo je izdal skupaj s tremi velikani sodobne slovenske poezije –Tonetom Pavčkom, Janezom Menartom in Kajetanom Kovičem. Leta 2010 je izšla še zadnja Zlobčeva pesniška zbirka z naslovom Tiho romanje k zadnji pesmi. Za oddajo smo izbrali pesem iz te zbirke.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Prvi glasbeni pouk je Bossi prejel od očeta, šolanje je nadaljeval na glasbenem liceju v Bologni in na milanskem konservatoriju. Po prevzemu mesta organista v katedrali v Comu je kmalu zaslovel kot eden najboljših organistov tistega časa. In to kljub temu, da iz orgel ni nikoli diplomiral. Njegov dolgoletni in nedokončani orgelski študij pri priznanem organistu in skladatelju Polibiu Fumgalliju poznavalci razlagajo kot neke vrste kritiko orgelske prakse tedanjega časa, ki je bila v Italiji, tako kot vsa druga glasba, pod prevladujočim vplivom opere.

Gostja oddaje je mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst, pevka in pevska pedagoginja. Svoj čas si je želela postati zborovska dirigentka; to ji je tudi uspelo – poleg študija glasbeno dramskega upodabljanja je na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu končala tudi študij zborovskega dirigiranja. Nad partiturami ima zelo dober pregled – tako nad »klasičnimi« kot »modernimi« – prav te zadnje ji pomenijo še posebno velik izziv. Kot ji sploh pomenita koncertiranje in poučevanje – na ljubljanski Akademiji za glasbo svoje znanje, izkušnje in poglede na glasbo že nekaj let predano prenaša na mlajše rodove. Z umetnico se je pred dvema letoma pogovarjala Polona Gantar.

Oddajo namenjamo glasbi enega največjih ruskih skladateljev 20. stoletja, Dmitrija Dmitrijeviča Šostakoviča. Ta teden, natančneje, 9. avgusta, je minilo 46 let od njegove smrti. Iz njegovega obsežnega opusa smo izbrali njegov Prvi koncert za violončelo in orkester v Es-duru, op. 107, ki velja za eno najtežjih koncertnih del za violončelo, in njegov Godalni kvartet št. 8 v c-molu, op. 110, v katerem je skladatelj izrazil svoja najgloblja čustva.

V okviru oddaj Mejniki identitete danes ponavljamo oddajo o kraškem kamnu. Ta je že od antike, če ne že od prej, določal podobo planote, arhitekturo bivališč s tipičnimi kraškimi kamnitimi stavbnimi elementi ter spodbujal ustvarjanje v kamnu.

Potem ko smo v oddaji Oder slišali besedilo Diane Koloini Nekaj dragocenega, v katerem avtorica opisuje svoje videnje in razumevanje položaja dramaturga in dramaturgije v produkcijskem krogotoku gledališke umetnosti, bomo v pogovoru z Diano Koloini spoznali njeno lastno pot dramaturginje, gledališke ustvarjalke zrele generacije, ki prepoznavne sledi pušča tako v nacionalnem gledališču kot na neodvisni sceni, kot umetniška vodja in dramaturška sodelavka v prepoznavnih režisersko-dramaturških dvojicah.
Več o svoji dosedanji umetniški poti, pogledih na gledališče in položaj dramaturga oziroma dramaturginje v njem je Diana Koloini povedala v pogovoru, ki smo ga posneli decembra 2014. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Komorni orkester iz Ženeve je koncert 21. novembra lani v Viktorijini dvorani v Ženevi izvedel pod taktirko 40-letne poljske dirigentke Marzene Diakun. V vlogi gostujočega solista se je predstavil francoski violončelist Gautier Capuçon, ki je izvedel dva koncerta za violončelo in orkester; št. 1 v C-duru Josepha Haydna in št. 1 v a-molu, op. 33 Camilla Saint Saënsa. Ob tem sta na koncertu zazveneli še Haydnova Simfonija št. 83, imenovana »Kokoš«, in Suita za orkester op. 13 iz leta 1897 poljskega skladatelja Henryka Pachulskega.

Pravijo, da imamo skoraj vsi Slovenci kmečke korenine. Morda to potrjuje beseda domovina, ki je eno izmed narečnih poimenovanj za kmetijo. Dialektologi so jo našli zapisano v prleškem narečju v Križevcih.
Kmetija se v slovenskih narečjih med drugim imenuje tudi gazdija, pavrnija, havženga, maseljc in kimetija, najpogosteje pa grunt. Kaj vse skriva besedje iz tematskega sklopa kmetija, ki mu je namenjena druga knjiga Slovenskega lingvističnega atlasa, smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Jožico Škofic, glavno urednico tega monumentalnega jezikoslovnega dela (ponovitev oddaje).

Spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci, pred nami je še peta, zadnja oddaja o polstoletni zgodovini slovenskega zborovskega tekmovanja Naša pesem v Mariboru. V pogovorih in ob posnetkih smo spoznali, kako se je prireditev spreminjala, še vedno pa velja za najtežji in najpomembnejši preizkusni kamen za slovenske pevke in pevce. Naša pesem torej ostaja pomembna - za vse udeležence je velik dosežek, za mnoge pa tudi odskočna deska za uveljavljanje in dokazovanje v tujini. Po letu 2007 je Maribor dvakrat prepustil oder dvorane Union mednarodnemu tekmovanju Gallus, na Naši pesmi pa so se slovenski zbori znova pomerili leta 2010. Umetniški svet tekmovanja je tega leta izbral 21 zborov, ob zborih pa sta se prvič v samostojni kategoriji predstavili tudi dve vokalni skupini.

Glasbena medigra

V pesniškem izrazu pesnice Nuše Jug se ljubezenska lirika prepleta z eksistencialnimi vprašanji. Zadnja pesem v tem ciklu se imenuje Zadnja poletna noč.

Sprva so ustvarjalci muzikalov posegali po nedolžnih, skoraj pravljičnih, ljubezenskih zgodbah, po drugi svetovni vojni pa po bolj sočnih, s katerimi so sprva šokirali puritansko javnost. Ena takšnih je bil tudi muzikal Chicago, ki črpa material iz istoimenske gledališke igre, ki jo je Maurine Dallas Watkins leta 1926 napisala po resničnih dogodkih. Delo je satira o korupciji pravosodnega aparata v ZDA, mediji pa ustvarjajo in slavijo novo vrsto zvezdnikov – kriminalce. Glavna oseba v muzikalu končno ni Pepelka, ampak kabaretska plesalka, ki je povrhu vsega še morilka.
Uprizoritev Chicaga v glasbenem gledališču so zakrivili koreograf Bob Foss, tekstopisec Fred Ebb in skladatelj John Kander. Glasbeni vodvil je krstno izvedbo doživel leta 1975 v ZDA. A pustimo to zgodbo - prisluhnimo raje zgodbi, ki je, ja, za medije!, veliko zanimivejša.

Spored je v celoti posvečen instrumentalni glasbi, ki so jo v začetku 17. stoletja poznali – in nemara tudi izvajali – na škofovskem dvoru v Ljubljani. Vse skladbe izvirajo iz sedmih nemških in italijanskih tiskov, ki so jih takrat hranili v arhivu ljubljanske stolnice.

Spored: Claudio Merulo, Antonio Mortaro, Annibale Zuccaro, Cesario Gussago, Johann Christenius, Johann Steffens, Isaac Posch

ANSAMBEL VIOL DA GAMBA MUSICA CUBICULARIS
Domen Marinčič, Christoph Prendl, Christoph Urbanetz, Dávid Budai, Cristiano Contadin

Morje, ki še posebej med poletji privablja dopustnike v svojo bližino, je kot literarni motiv znan že iz antike, če omenimo samo Homerjevo Odisejo. V vsej svoji pomenski razsežnosti, ki se pne od nečesa pozitivnega do negativnega in grozečega, ga v verzih uporabljajo tudi slovenski pesniki. Prav pesmim domačih pesnikov o morju posvečamo tokratno oddajo. Pesmi je za oddajo, ki je nastala leta 1981, izbral Aleš Berger, interpretirali so jih Rudi Kosmač, Ivo Ban, Jerica Mrzel in Boris Cavazza.

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.