Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Slovenski pesnik Jaka Košir se je rodil v Ljubljani leta 1974. Pesniškemu prvencu Draguljarna rim, ki je izšel leta 1997, so sledile še zbirke Smehljaj, Nežnost in Srečanje z angelom.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V Katoliški cerkvi zaznamujejo enega od največjih cerkvenih praznikov, Marijino vnebovzetje. Praznik je znan tudi pod imenoma veliki šmaren ali velika maša. Na ta dan se katoličanke in katoličani, pa tudi verniki v pravoslavnih cerkvah, spominjajo verske resnice o Marijinem vnebovzetju. V tistih pravoslavnih cerkvah, kjer še uporabljajo julijanski koledar, na primer v srbski in ruski, bodo Marijino vnebovzetje častili 28. avgusta. Večina protestantskih cerkva ne sprejema Marijine brezmadežnosti ne njenega vnebovzetja.
V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko cerkva in kapelic, zato je izročilo tega praznika globoko zakoreninjeno med vernicami in verniki. Ti na ta dan tradicionalno romajo v Marijina svetišča. O obhajanju velikega šmarna premišljujeta rektor Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah dr. Robert Bahčič in rektor Bazilike Kraljice Svetogorske na Sveti Gori nad Novo Gorico Bogdan Knavs.

Na praznik Marijinega vnebovzetja vas z glasbo in besedo vabimo po primorskih Marijinih božjih poteh. Veliko jih je, a tokrat se bomo dotaknili dveh osrednjih – Strunjanske in Svetogorske in ene manj znane, s tolminskega konca, to je Mati Božja na Ilovici.

Iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Tolminu na največji Marijin praznik, veliki šmaren, neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Damijan Bajec, poje pa mešani župnijski zbor pod vodstvom Marjete Rutar.

V oddaji Evroradijski koncert predvajamo koncert Simfoničnega orkestra Južnokorejske radiotelevizije ter pianistov Minsooja Sohna in Jiyeong Mun. Glasbeniki so pod dirigentskim vodstvom Sasche Goetzla nastopili 25. marca v Koncertni dvorani Centra umetnosti v Seulu v Južni Koreji. Na sporedu koncerta so bili Gozdno tkanje iz opere Siegfried Richarda Wagnerja, Koncert za dva klavirja in orkester v As-duru, op. 88a Maxa Brucha ter Metamorfoze in Suita iz opere Kavalir z rožo, op. 59 Richarda Straussa.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Kaj se zgodi, ko policijska preiskava trči ob pesnikov način dela in kako sodniki sodijo v onstranstvu? Na ta vprašanja odgovarja sloviti češki avtor Karel Čapek v svojih humoreskah Pesnik in Poslednja sodba, s katerima nadaljujemo avgustovski cikel češkega humorja. Zgodbi je prevedla in dramatizirala Nives Vidrih. Nastopajo Klemen Janežič, Andrej Murenc, Danijel Malalan in Lovro Finžgar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avgustovske oddaje Musica noster amor namenjamo posnetkom štirih izbranih koncertov iz minule sezone Orkestra italijanske Švice. Tokrat bomo tako predvajali posnetke s koncerta, ki je potekal devetindvajsetega oktobra lani v Kulturnem centru LAC v Luganu. Spored koncerta je obsegal dela Luigija Dallapiccole, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Felixa Mendelssohna. Orkester italijanske Švice, ki je nastopil pod vodstvom Françoisa Leleuxa, je najprej izvedel Malo nočno glasbo Luigija Dallapiccole. Sledil je Mozartov Klavirski koncert št. 23 v A-duru, K. 488, v katerem se je kot solistka predstavila izvrstna mlada ruska pianistka Alexandra Dovgan, zadnje in hkrati najobsežnejše delo koncertnega sporeda pa je bila Mendelssohnova priljubljena 4. simfonija, imenovana Italijanska.

V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o Marijinem vnebovzetju, ki velja za največji cerkveni Marijin praznik. Od kod izvira praznik, kaj nam o tem povedo pisni viri in zakaj je v Sloveniji Mariji posvečenih toliko cerkva in kapelic. Na to nam bo pomagal odgovoriti duhovnik Blaž Franko.

V tokratni oddaji bomo osvetlili nekatera manj znana orgelska dela Franza Liszta, skladatelja, ki se ga letos še posebej spominjamo zaradi 210. obletnice njegovega rojstva. V izvedbi organista Stefana Johannesa Bleicherja bomo slišali naslednje Lisztove skladbe: "Adagio" iz "Sonate za violino št. 4", koralno predigro "Iz globočine kličem k tebi" ter "Uvod in fugo" iz kantate "Ich hatte viel Bekümmernis" Johanna Sebastiana Bacha v Lisztovi priredbi, "Ave maris stella", "Salve Regina", "Ora pro nobis" in "Mašo za orgle".

Ob prazniku Marijinega vnebovzetja smo za oddajo izbrali rahlo spominsko obarvano, vendar umetniško pregneteno črtico z naslovom Mati božja v duplu. Napisal jo je leta 1970 umrli pesnik, pisatelj in dramatik France Bevk. S svojim preprostim in umirjenim slogom je naslikal sugestivno napol fantastično zgodbo iz svojih primorskih krajev.
Interpretira Zvone Hribar.

Pesnica Ljubka Šorli se je rodila leta 1910 v Tolminu. Njene pesmi so se od dvajsetih let prejšnjega stoletja pojavljale v številnih revijah, koledarjih in časopisih, izid svojih Izbranih pesmi pa je dočakala šele leta 1973, natanko dvajset let pred smrtjo. Za njeno poezijo je značilna metrična urejenost in rime, v njih velikokrat prevladujejo primorska in verska tematika ter motivi iz narave, marsikatera njena pesem pa je posvečena Mariji.

Obsežna skladba velja za prvi slovenski oratorij.
"Ne znam in ne maram skladati kakor moderni; moj narod bi me ne razumel," je skladatelj zapisal leta 1912, prav v letu, ko so oratorij izvedli prvič. "Tako so me pa razumeli, kakor ste se sami prepričali. Če me kje drugje cenijo ali ne, to ni moja stvar. Morda pride čas, da se bo smisel za moderno glasbo bolj razvil; takrat bodo že možje vstali, ki bodo temu okusu ustregli, jaz pa sem otrok svoje dobe …"
Sattner se je torej imel za nemodernega. Njegova obsežna skladba je vseeno naletela na množično odobravanje. "Oratorij za slovensko ljudstvo" se ga je prijelo ime že kmalu po prvi izvedbi.

Pierre Emmanuel (1916 - 1984), psevdonim Noëla Mathieuja, je bil francoski krščanski pesnik, ki pri nas ni dobro poznan, saj nobeno njegovo delo ni bilo objavljeno knjižno. Emmanuel spada v generacijo francoskih povojnih pesnikov in je avtor desetine pesniških zbirk ter avtobiografije. Njegova poezija je tematsko in oblikovno blizu literarnemu ustvarjanju Paula Claudela, mestoma pa je zanjo značilen abstrakten in simbolen jezik.
Oddajo je pripravila in besedila prevedla Tadeja Šergan, oblikovali pa so jo še napovedovalec Igor Velše, dramski igralec Boris Juh, glasbeni opremljevalec Peter Čare, mojstrica zvoka Gabriela Čepič in režiserka Elza Rituper.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.