Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Naslov četrte pesniške zbirke pesnice in terapevtke Alje Adam je Privlačnosti; iz nje smo izbrali pesem Privlačnost.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Čeprav imamo v našem glasbenem prostoru starodavno izročilo godb na pihala in je za tako zasedbo zložen obširen opus, ki je že pred Škerjancem vseboval sto del ali še več, so bila komorna, solistična ali koncertantna dela s pihali v glavni vlogi do Škerjanca in Osterca pri nas zelo redka; to lahko povezujemo tudi s pomanjkanjem vrhunskih poustvarjalcev na teh glasbilih.

Na Kitajskem že od leta 2014 - postopno in prostovoljno - uvajajo sistem točkovanja družbenega ugleda, ki naj bi do leta 2025 postal obvezen. Gre za nagrajevanje in kaznovanje podjetij in posameznikov za dejanja, kot so prostovoljno delo v družbi ali pa neplačevanje obveznosti. Kitajska želi tako zagotoviti vladavino prava, saj ji v hitrem razvoju to doslej ni uspelo. Toda kritiki, predvsem z zahoda, trdijo, da gre za obliko vzpostavitve orwellovskega totalitarizma. Več o tem, ali imajo prav in ali smo tudi na zahodu tarča vse bolj obsežnega digitalnega nadzora, v oddaji Eppur si muove.

Oddajo danes namenjamo Dekliškemu pevskemu zboru Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Sestav je nastal v študijskem letu 2009/2010 ob bolonjski prenovi študijskih programov. V njem pojejo študentke oddelkov za glasbeno pedagogiko, sakralno glasbo in dirigiranje. Danes bomo v oddaji poslušali skladbe, ki jih je omenjeni dekliški zbor izvedel na koncertu 26. maja letos v Slovenski filharmoniji. Ker je zaradi epidemije covida-19 odpadlo tekmovanje Naša pesem v Mariboru, ki se ga je zbor nameraval udeležiti, so del sporeda sestavljale skladbe tekmovalnega programa: Pueri concinite Jacobusa Gallusa, Ave Maria Gustava Holsta, Večer Nane Forte in krstna izvedba slovenske ljudske skladbe v priredbi Matica Romiha Ena ptička priletela.

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V oddaji bomo poslušali izbrana dela skladatelja in profesorja Alojza Srebotnjaka.

Kako je letos potekal Sarajevski festival, kaj obeta Kinootok in ali bodo Karlovy Vary znova odskočna deska za novi film Olma Omerzuja? V oddaji pa še o kriminalni drami Stillwater, zgodbi o očetu, ki poskuša hčerki pomagati iz zapora, potem ko so jo obtožili umora, in o strasti, nežni vezi med človekom in živaljo ter življenju, polnem preprostih užitkov v Iskalcih tartufov.

Tokrat bo v oddaji Filmska glasba zvenela glasba iz filmov Vesna in Ne čakaj na maj. Gre za črnobela filma režiserja Františka Čapa, ki sodita med najbolj gledane slovenske filme, glasbeni posnetki pa med najstarejše, ki jih hranimo v radijskem arhivu.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Umetnik Siniša Labrović se bo na prvi dan festivala Mladi levi vselil v omaro, ki bo stala v Miklošičevem parku pred sodiščem. Omara kot prispodoba odpira številne premisleke, od tega, kaj imamo skrito v svojih omarah, pa do zaprtosti in izolacije v prostorih, ki dajejo vtis omare v času koronavirusa. Labrovića bo mogoče spremljati po spletnem prenosu 24 ur na dan do konca festivala, ko bo prišel iz omare.
Na omaro pa spominja tudi butaj, majhen leseni oder kamišibaja - umetnosti pripovedovanja zgodb ob slikah. Kaj vse je nastalo v tem času, ki je za kamišibaj kot naročen, bodo pokazali v Piranu na mednarodnem kamišibaj festivalu Beli delfin. Opozorili pa bomo tudi na sklepni koncert Festivala Radovljica in koncert iz cikla Odmev poletja v Mariboru.

Tekoči kristali niso nič novega, poznamo jih že zelo dolgo, a šele v zadnjem desetletju zasloni na njihovi osnovi tako rekoč preplavili svet. A tu gre za zelo velike naprave. Kaj pa omogočajo tekoči kristali na mikro nivoju? Marsikaj, je prepričan dr. Igor Muševič, vodja odseka za fiziko trdne snovi na Inštitutu Jožef Stefan in redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Lahko bi ponudili celo temelj za optično računalništvo prihodnosti. S svojo zamislijo, kako bi na podlagi svojega izuma izpred desetih let – 3D optičnega mikrolaserja – izdelal optično stikalo, je prepričal Evropski raziskovalni svet in pridobil petletni projekt za uveljavljene raziskovalce v višini 2,5 milijona evrov.

“Ko smo pred 10 leti izumili 3D optični laser, ki sveti v vse smeri, smo slišali tudi komentarje, ja, zakaj pa je to sploh dobro, laser, ki sveti v vse smeri. In res tudi sam nisem vedel. Ampak ta stvar je tako lepa, da sem bil prepričan, da mora biti za nekaj dobra.”

O tem, zakaj so potrebne alternative današnjemu računalništvu in kje so prednosti uporabe tekočih kristalov glede na trdne snovi, lahko slišite v tokratnih Podobah znanja.

Oddaja je bila prvič predvajana 8. maja leta 2020.

V oddaji Recital bomo predvajali posnetke, ki so nastali na Festivalu komorne glasbe v Utrechtu, ki je bil v začetku julija v koncertni dvorani glasbenega središča Tivoli Vredenburg v Utrechtu na Nizozemskem. V izvedbi violinistov Borisa Brovcina in Janine Jansen, violista Amihaija Grosza, violončelistov Miše Majskega in Jensa Petra Maintza ter pianista Denisa Kožukina bomo poslušali Klavirski trio v a-molu, op. 50 Petra Iljiča Čajkovskega, Serenado v C-duru, op. 10 Ernsta von Dohnányija in Tri romance za violino in klavir, op. 22 Clare Schumann.

John Baldessari je s svojimi umetniškimi deli pogosto izzval nasmešek gledalca. Med njegovimi bolj znanimi deli je denimo I Will Not Make Any More Boring Art, obsesivno ponavljajoče se zapisan stavek, da ne bo več delal dolgočasne umetnosti. Prav s humorjem je nenehno spreminjal naš pogled na umetnost, podobe in jezik. V šestdesetih je začel poudarjati idejo umetniškega dela, v sedemdesetih pa se je spraševal o omejitvah in konvencijah v umetnosti, pogosto na rahlo paradoksalen in ironičen način. Znan je po pionirski rabi najdene fotografije in prilaščenih filmskih podob, s katerimi je razmišljal o kolektivnem nezavednem, kot ga oblikuje hollywoodska kinematografija in o zakonitostih filmske predstavitve. Veliki umetnik bi letos poleti praznoval 90 let in ob tej priložnosti lahko ponovno slišite oddajo, ki je nastala ob njegovi smrti januarja 2020. O duhovitosti in igrivosti Johna Baldessarija so tedaj razmišljali Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije, ki je v devetdesetih gostila njegovo retrospektivo This not That, umetnik Dejan Habicht in Tadej Pogačar, umetnik in direktor Centra in Galerije P74.

Glasbena medigra

Fran Milčinski je bil humorist, satirik, mladinski pisatelj in dramatik. Njegova humoristična črtica Falzifikat je izšla leta 1912 v zbirki Muhoborci. V njej se avtor iskrivo posmehuje slovenskemu malomeščanstvu ter tedanjim kulturnim in političnim razmeram.
Interpretira Zvone Hribar.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se navezujejo na koncertni večer.

Oddajo namenjamo posnetku 8. koncerta za oranžni abonma sezone 2009/2010 Orkestra Slovenske filharmonije, ki je bil 7. maja 2010 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Orkester je k sodelovanju povabil švicarskega dirigenta Luca Pfaffa in pod njegovim vodstvom je med drugim krstno zazvenelo slovensko delo - Koncert za dva klavirja in orkester skladatelja Milka Lazarja. Drugi del koncertnega večera pa je bil v španskem temperamentu - na sporedu sta bili namreč deli dveh velikih imen španske glasbe Isaaca Albeniza in Manuela de Falle. Slišali bomo izbor stavkov iz Abenizove Iberie v orkestralni priredbi Francisca Guerrera in suito iz de Fallevega baleta Ljubezen čarovnica.