Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Drugi del današnje Glasbene jutranjice namenjamo Fantastičnemu scherzu za orkester Josefa Suka in Petim skladbam v ljudskem tonu za violončelo in klavir Roberta Schumanna.

Poezija srbske pesnice Ane Ristović, ki pripada srednji generaciji in je za svoje delo prejela več nagrad, je subtilna, ponekod nadrealistična, mnogokrat pa nenavadna.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Cikel oddaj Skladatelj tedna v tem tednu posvečamo enemu najtehtnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja Demetriju Žebretu. Njegova kompozicijska ustvarjalnost je pogosto v senci obsežnega dirigentskega dela, saj je bil Žebre zelo prodoren in uspešen dirigent, kot ustvarjalec pa zelo samokritičen in zadržan perfekcionist. Žebre je bil v razsežnosti svojega vsestranskega glasbeno-umetniškega dela tudi uspešen umetniški vodja in operni direktor, snovalec glasbenih programov in glasbeni organizator.

Začetek septembra je postregel z obilico kulturnega dogajanja. Panorama se bo sprehodila od festivala Vilenica, Fabule v teoriji, Grafičnega bienala, Steletovih in Murkovih nagrad do Hiše strpnosti in Gibanice. Vabljeni k poslušanju!

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Geološke raziskave so bile predvsem od 19. stoletja naprej ena od mnogih tehnoloških prednostih evropskih držav, ki so si skozi čas podredile tudi večino zemeljskih bogastev, od nafte pa do redkih mineralov. Slovenski geologi so v okviru aktivne neuvrščene zunanje politike SFRJ v drugi polovici 20. stoletja svojo aktivno vlogo v teh procesih nadoknadili od 60-ih pa do 80-ih let. Naš tokratni sogovornik, Valentin Lapajne, nekdanji uslužbenec Geološkega zavoda Ljubljana, zdaj Slovenije, je v letos izdanih dnevniških zapisih opisal svojo vlogo v geoloških raziskavah vzhodne Afrike in delov južne Amerike skozi omenjena tri desetletja. Naslovil jih je »Geologija med strahom in pogumom«, v njih pa spoznamo s kakšnimi izzivi so se takrat soočale geološke raziskovalne ekipe.

Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo skladateljici Nani Forte. Iz kompozicije je diplomirala leta 2005 na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Marku Mihevcu, podiplomski študij je nadaljevala na Visoki šoli za glasbo Carla Marie von Webra in ga leta 2009 končala na Univerzi za umetnosti v Berlinu. Nana Forte se posveča predvsem ustvarjanju zborovske glasbe a cappella in z različnimi glasbili, komorne in solistične instrumentalne glasbe, ustvarjanju scenske glasbe in glasbe za gledališče pa tudi orkestralni glasbi. Že v srednji šoli je dosegla prve skladateljske uspehe, med drugim tretjo nagrado na natečaju Zveze kulturnih organizacij Slovenije za mladinsko zborovsko skladbo, leta 1997, in drugo nagrado na mednarodnem natečaju za zborovsko skladbo, ki ga je razpisal Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani za priredbo ljudske pesmi za zbor, leta 1999. V izvedbi Slovenskega komornega zbora, APZ Tone Tomšič in ženske vokalne skupine Čarnice bomo slišali izbor najopaznejših zborovskih skladb Nane Forte: Križemkraž na verze Kajetana Koviča, Libera me, To See a World in a Grain of Sand / Videti svet v zrnu peska na verze angleškega romantičnega pesnika Williama Blaka in Večer na besedilo Otona Župančiča. V oddaji glasbene urednice Tjaše Krajnc poslušajte tudi pogovor s skladateljico Nano Forte.

Literarnemu delu festivala Fabula, ki je bil izveden v maju in juniju, je septembra sledil sklop Fabula v teoriji, ki vsako leto prevprašuje novo relevantno družbeno temo. Letošnji teoretski program festivala je bil osredotočen na vprašanje "Prihodnost=Privilegij?" in je prinesel dva med seboj raznolika dogodka "Razpadle države, razgrajene skupnosti?" in "Misliti skupnost prihodnosti?", stikajoč se v relaciji preteklega izkustva, kaj vodi in kaj prinese razpad neke skupnosti, ter širšega premisleka v kakšnih skupnostih si želimo živeti v prihodnje.

"Pred koncem svojih dni sem doživel še zadnje obdobje, namreč Putinovo Rusijo. Sprva sem mislil, da bo ta prometejevski mladi junak kaj spremenil. Seveda ni bil prometejevski junak, temveč stierlitzovski, kagebejevski in stasijevski človek, ki je znova spravil na oblast glavno jedro nekdanje sovjetske moči. Izkušnja, na katero nisem bil pripravljen in zaradi katere ne bi smeli verjeti strokovnjakom, je bil Krimski polotok. Vedno sem zaupal v veliko Rusijo, ki ima veliko talentov in je sposobna z improvizacijo premagovati kaos in odpravljati krize. Nisem bil pripravljen na to, da bo prišlo do bliskovite vojne v obliki aneksije Krima in doneckizacije Ukrajine. Od takrat imam velike težave. Vrnil sem tudi Puškinovo nagrado, ki mi jo je podelil Putin. Od takrat sem več v Ukrajini in opazujem dogajanje kot v Rusiji, in to je vredno obžalovanja." - dr. Karl Schlögel

V soboto, 4. septembra, je v Cankarjevem domu potekala razprava Razpadle države, razgrajene skupnosti?, na kateri sta sodelovala dr. Karl Schlögel, nemški filozof, sociolog, zgodovinar in avtor knjige Vonj imperijev, ki je letos izšla pri Beletrini, ter slovenski zgodovinar dr. Jože Pirjevec. V Ars humani smo izbrali nekaj poudarkov iz pogovora, v katerem sta predstavila svoj pogled na razgradnjo skupnosti ter na trideseto obletnico razpada dveh federacij, ki sta zaznamovali politično, družbeno in kulturno zgodovino 20. stoletja: Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.

"Nisem ljubil značk. Ampak ko se je Slovenija osamosvojila, sem na svoj avto dal slovensko zastavo s Triglavom. Tako sem bil navdušen. In prepričan, da bomo mi vzleteli kakor avion z letališča. Žal se to ni zgodilo. Tega pa res nisem pričakoval. Trenutka, v katerem živimo, resnično nisem pričakoval. Zelo me žalosti, zelo me vznemirja. Naše elite so nas v nekem smislu izdale. Ne mislim samo današnjih, ampak elite zadnjih 30 let. Kar pa mi vzbuja določen pogum in upanje, je vzpon civilne družbe v Sloveniji." - dr. Jože Pirjevec

Sklop "Misliti skupnost prihodnosti?" bo predstavljen v eni od prihodnjih oddaj Razgledi in razmisleki.

V današnji oddaji se bomo nekoliko oddaljili od ustaljenih okvirov glasbenih del za pihalne orkestre in brass bande. Predvajali bomo Malo suito za trobilni kvintet Jana Koetsierja in Sekstet za godala in rogova v Es-duru Ludwiga van Beethovna, ki bo tudi prvi na vrsti. Gre za delo iz Beethovnovega zgodnjega ustvarjalnega obdobja. Nastalo je na začetku devetdesetih let 18. stoletja, ko je bil Beethoven še vedno v rojstnem Bonnu. Koncertantna narava skladbe, v kateri imata glavno, solistično vlogo oba rogova, kaže na to, da je skladatelj delo napisal za točno določene glasbenike, najbrž za precej sposobna hornista iz zasebnega orkestra na dvoru volilnega kneza v Bonnu. Oba zunanja stavka imata tako izrazito virtuozen predznak, med tem ko osrednji Adagio prežema serenadni duh poznega 18. stoletja. Delo bo izvedel Dunajski komorni ansambel, Sibeliusovo Malo suito pa Trobilni ansambel Philippa Jonesa.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V današnji informativni oddaji o kulturi vas vabimo v Štandrež. V tamkajšnji cerkvi sv. Andreja Apostola bo namreč potekal dogodek, namenjen predvsem ljubiteljem književnosti, glasbe in radia. Literarno-glasbeni večer iz cikla Ars Teatralis, z naslovom Odrešenje in onkraj je posvečen 700. obletnici smrti Danteja Alighierija ter 300. obletnici prve uprizoritve Škofjeloškega pasijona štandreškega rojaka patra Romualda. Tudi 3. program Radia Slovenija – program Ars bo tam; s pričetkom ob 20.-ih lahko dogodek spremljate v neposrednem prenosu! Pregledali pa bomo tudi novice iz nedavno sklenjene beneške Mostre, predstavili festival umetnosti, tehnologije in družbe Ars Electronica ter pogledali dokumentarni film Plečnikov skriti biser.

Poslušamo posnetek koncerta iz cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske, ki je potekal oktobra lani v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata in na katerem je nastopil Tine Plahutnik.
Zaigral je v družbi več glasbenikov:

Launy Gröndhal: Koncert za pozavno
Joseph Jongen: Arija in poloneza, op.128
Zygmunt Stojowski: Fantazija, op. 38
s pianistko Matejo Hladnik

Dario Castello: Sonata št. 5 za violino, pozavno in generalni bas
s pianistko Matejo Hladnik in violinistko Julijo Černe

Felix-Alexandre Guilmant: Morceau symphonique za pozavno solo in trobilni kvintet, op.88
s trobilnim kvintetom Schaka

Tine Plahutnik je svojo glasbeno pot začel z učenjem pozavne leta 2004 na Glasbeni šoli Kamnik in pri Jaku Einfaltu opravil osem razredov, nato pa se je leta 2013 vpisal na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana v razred Andreja Srake. Pod njegovim mentorstvom se je uspešno udeležil številnih tekmovanj in prejel vrsto nagrad. Po dveh letih se je vzporedno vpisal še na trgovsko šolo, kjer je maturiral iz smeri aranžerski tehnik. Za svoje glasbene dosežke je leta 2016 prejel Škerjančevo nagrado Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, poleg tega pa je na konservatoriju opravil tudi eno leto vzporednega študija iz predmeta jazz pozavna v razredu Vida Žgajnerja. Trenutno je študent četrtega letnika Akademije za glasbo Ljubljana v razredu Dušana Kranjca. V času študija je izvedel veliko uspešnih nastopov, svoje znanje dodatno izpopolnjuje na različnih seminarjih in poletnih šolah, poleg tega pa tudi sodeluje z različnimi poklicnimi in amaterskimi zasedbami in orkestri. Marca 2019 je kot solist nastopil na koncertu Big banda RTV Slovenija, od septembra 2017 redno sodeluje v Orkestru SNG Opera in balet Ljubljana, aprila 2019 pa se je tam tudi redno zaposlil.

Recenzije so napisali Nada Breznik, Anja Radaljac, Ana Lorger in Nina Gostiša.

V oddaji tokrat predvajamo dela Iva Petriča, Alojza Srebotnjaka, Lojzeta Lebiča in Alda Kumarja. Predvajali bomo Variacije na temo Jacobusa Gallusa za klavir Alojza Srebotnjaka, orkestrsko skladbo z naslovom Korant Lojzeta Lebiča, Grafite za pikolo in klavir Alda Kumarja, najprej pa začenjamo z Burlesque pour les temps passes za trobento, godala in tolkala Iva Petriča.

Glasbena medigra

Pavla Rovan se je rodila leta 1908 v slovenski zdomski delavski družini v Frastanzu, v Avstriji. Šolala se je v Innsbrucku in v Ljubljani. Začetki njenega literarnega ustvarjanja segajo še v čas pred drugo svetovno vojno, po vojni pa je objavljala v revijalnem tisku in na radiu. V sedemdesetih letih 20. stoletja je predstavila svoja dela tudi v knjižni obliki: izšle so knjige črtic, novel in povesti: Sonce in sence (1974), Obrazi življenja (1976) ter Kje so tiste stezice (1980). Za svoje knjižno ustvarjanje je prejela več nagrad, njene knjige pa so bile prevedene v tuje jezike. Poleg proze je Pavla Rovan pisala tudi pesmi. V njih je ubesedovala spomine na otroštvo in mladost, trpka doživetja iz vojnih let ter razmišljanja o desetletjih življenja v povojnem času. Njene knjige pesmi so: Pozabljeni listi (1983), Odmevi (1986), ter Podaj mi roko (1991). Izbor pesmi iz teh zbirk je uvrščen v oddajo. Interpretira jih Maja Gal Štromar.

Mladinska pisateljica in scenaristka Janja Vidmar je objavila vrsto leposlovnih knjig, med temi tudi roman Črna vrana, ki je izšel leta 2018. V oddaji, ki jo je pripravil Andrej Rot, lahko slišite njen esej Egoland ali Črna vrana, beli vran. Izšel je v reviji Otrok in knjiga leta 2019. Glasbeni motivi po izboru Mihaela Kozjeka so iz skladbe Spomini na Alhambro Francisca Tarrege; Orkester Mandolina Ljubljana je vodil Dušan Nedović. Tonski mojster Vojko Frelih, bereta Ana Bohte in Ivan Lotrič.

Literarni večer Ars teatralis bo tokrat gostoval v Italiji, v štandreški cerkvi sv. Andreja apostola, ki je ena največjih v goriški nadškofiji. V Štandrežu, kjer je številčna slovenska skupnost, se je leta 1676 rodil tudi kapucinski oče Romuald, krstno imenovan Lovrenc Marušič, v duhovnika posvečen leta 1700. Služboval je med drugim v Gorici in Škofji Loki in prav tam je napisal Škofjeloški pasijon, ki velja za najstarejše ohranjeno dramsko delo, napisano v slovenščini – letos mineva 300 let od prve uprizoritve. In kot je oče Romuald prvi izpričani začetnik slovenskega dramskega jezika, se je veliki italijanski pesnik Dante Alighieri, čigar 700. obletnico smrti zaznamujemo letos, pojavil ob zori italijanskega pesniškega jezika.

Idejni vodja cikla Ars teatralis in režiser literarnega večera Odrešenje in onkraj je Alen Jelen, scenarij pa je delo Mateja Venierja, ki med drugim zapiše:

''Njuna literarna svetova se ne bi mogla bolj razlikovati, vendar oblikovno nadvse prefinjene Dantejeve tercine in kakor iz brun zbite, pa skrajno ekspresivne rimarije očeta Romualda, polne prvinske ljudske čustvenosti, povezuje marsikaj, še najbolj pa tema odrešenja: Kristusovo odrešenjsko trpljenje so očetje kapucini v Škofji Loki na najbolj nazoren način prikazali svojim vernikom, veliki Alighieri pa je trpljenje grešnikov v peklu in vicah opisal tudi kot opomin za prehod duše k višjemu odrešenjskemu spoznanju.''

Dramaturški koncept je zasnovan kot uprizarjanje bralne vaje – gre za neke vrste gledališče v gledališču. Nastopali bodo Ana Facchini, Nikla Petruška Panizon, Matija Rupel, Danijel Malalan in Igor Velše. Cerkveno akustiko bosta glasbeno oplemenitili Apolonija Gantar na orglah in Andrejka Možina na violončelu.

Literarni večer Ars teatralis: Odrešenje in onkraj bomo v ponedeljek, 13. septembra, ob 20. uri neposredno prenašali na 3. programu Radia Slovenija, programu Ars in na slovenskem programu Rai FJK – Radiu Trst A. Dogodek, ki ga boste lahko spremljali tudi v spletnem videoprenosu, je plod sodelovanja programa Ars, Slovenskega stalnega gledališča Trst, Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in Slofesta – festivala slovenske narodne skupnosti v Italiji.

Glasbena medigra

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.