Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Iz glasbenega sporeda izpostavljamo oddaji Slovenski solisti (pogovor s flavtistom Matejem Zupanom o opernih fantazijah skladateljev 19. stoletja) in Koncertni dogodki na tujem, v kateri bomo predvajali koncert Kraljevega filharmoničnega orkestra iz Londona s šefom dirigentom Vasilijem Petrenkom.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Sodobni ameriški pesnik srednje generacije Matthew Zapruder je avtor petih pesniških zbirk. Izbor iz njegove poezije z naslovom Ameriška lipa, v katero so vključene tudi pesmi, ki jih je avtor napisal v Ljubljani, je v slovenščini izšel leta 2008. Njegove pesmi so nenavadne, a po njih vedno spregovori človeški glas. To velja tudi za pesem Vrnitev, ki jo je prevedla Ana Pepelnik, interpretira pa jo Brane Grubar.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Žebretov opus obsega orkestralna in koncertantna dela, komorne in solistične skladbe, samospeve, zborovske skladbe, četrttonsko in šestinotonsko glasbo ter glasbeno-scenska in filmska dela ter glasbo za balet.

Danes nadaljujemo pogovor s flavtistom Matejem Zupanom, ki je pred kratkim s pianistko Andrejo Kosmač posnel album opernih fantazij skladateljev 19. stoletja. V času velike priljubljenosti operne glasbe so mnogi skladatelji, ki so bili hkrati tudi odlični flavtisti, operne melodije združevali z briljantno virtuoznostjo. Operne fantazije in varijacije so izvajali na koncertnih odrih kot tudi v domačih okoljih: v salonih uglednih meščanov. Z Matejem Zupanom se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.

Oddajo namenjamo glasbi italijanskega skladatelja Luigija Cherubinija, ki se je rodil 14. septembra leta 1760 v Firencah. Večino življenja je ustvarjal v Franciji, kjer je veljal za enega najvplivnejših skladateljev. Njegov opus na področju komorne glasbe ni velik, med drugim je napisal šest godalnih kvartetov in en godalni kvintet, ki jih muzikologi uvrščajo v sam vrh njegovega ustvarjanja. Med najbolj priljubljenimi je Godalni kvartet št. 3 v d –molu, ki ga je skladatelj napisal leta 1834.

Slovenija je v svetu znana kot država, ki ima zelo veliko orgel glede na velikost in število prebivalcev. Kar okrog 1100 jih je, kar nas uvršča v sam svetovni vrh. Kot ozemlje na prepihu je tudi pri orglah kot cerkvenem in tudi posvetnem glasbilu čutiti vplive Sredozemlja in germanskega sveta. A k vsemu smo dodali tudi veliko svojega.

Pozornost v oddaji Oder danes namenjamo Iztoku Kovaču, plesalcu in koreografu in njegovemu umetniškemu ustvarjalnemu delu s skupino EN-KNAP, pozneje preimenovano v EN-KNAP Group. Pred časom je izšla monografija EN-KNAP 1993 – 2020, besedilno in slikovno bogata knjiga, ki priča o umetniško razmreženi poti plesne skupine in plesnega ansambla, ki sodobni ples misli in udejanja lokalno in globalno.

" EN-KNAP pod taktirko Iztoka Kovača je namreč vse prej kot običajen umetniški projekt. Zgodovina umetnosti in zgodovina gledališča imata in bosta imeli z njim neizogibne težave zavoljo dveh vseskozi nasprotujočih si tendenc, ki sta mu imanentni: po eni strani nenehno preizpraševanje lastne umetniške pozicije in razvoja lastne sodobnoplesne estetike, po drugi strani nenehni in tenkočutno intimni dialog s svetovno zgodovino sodobnega plesa. Moč estetike EN-KNAP je natanko v tem, da oba fokusa svojega delovanja prepleta in zbližuje do njune nerazčlenljivosti, da njegova produkcija navzven deluje izjemno čvrsto, kakor da ne bi vznikala na polju napornega in nadvse težavnega formiranja lastnega estetskega izraza. /…/ Center kulture Španski borci so EN-KNAP omogočili, da se njegovi antagonizmi razplamtijo do skrajnosti in da navidezna prostorska umeščenost in omejitev razkrivata njegovo preseganje vsake in vsakršne meje." dr. Uroš Grilc

Več o knjigi in skoraj treh desetletjih kontinuiranega dela Iztoka Kovača in EN-KNAP Group pa v pogovoru z Iztokom Kovačem in urednikom knjige Stojanom Pelkom. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Preteklega toka zgodovine ne moremo spremeniti, lahko pa morda vplivamo na njegove današnje posledice in učinke. Kako spremeniti urok zgodovine, se v svojih projektih sprašuje japonski umetnik Yoshinori Niwa. V galeriji Vžigalica bodo nocoj odprli razstavo, ki je tematski pregled njegovih projektov v vsebinskem trikotniku ekologija – denar – politika z naslovom O rehabilitaciji prevlade in posesti. V celjskem gledališču smo si ogledali krstno uprizoritev komedije Roka Vilčnika Pravi heroji, ki orisuje kritične točke slovenske družbe. Ob koncu oddaje pa še o Čudežni klopi, izboru pravljic in zvočnih kolažev za otroke, ki jih je pripravila RTV Slovenija, program Ars. Čudežno klop najdete na vrtu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani in je del festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri.

Dirigent Vasilij Petrenko je 4. avgusta prvič nastopil na znamenitem londonskem Promsu v svoji novi vlogi glasbenega direktorja Kraljevega filharmoničnega orkestra. Pridružila se jima je japonska violinistka Sayaka Shoji za Respighijev Concerto gregoriano, duhovno serenado, v kateri se solist z melodijami kot kantor brez besed dviguje nad orkester. Program sta dopolnila še dva poklona glasbeni preteklosti: Fantazija na temo Thomasa Tallisa Ralpha Vaughana Williamsa črpa navdih iz polifonije za časa Tudorjev, Mendelssohnova mladostna reformacijska simfonija pa doseže vrhunec v razburljivem koralu Martina Lutra "Mogočna trdnjava je naš Bog".

V prejšnji oddaji smo poudarili razloge, zakaj se nekateri o koronavirusu, cepljenju in ukrepih ne znajo ali nočejo pogovarjati. Tokrat pa bomo iskali najmanjše pogoje za razpravo na to temo. Za začetek razprave ali dialoga se morata sogovornika strinjati vsaj v enem stališču.

Redni profesor retorike in argumentacije Igor Ž. Žagar nam je predstavil svoja opažanja o tej temi, ki so se ji posvetili tudi na simpoziju Diskurzi pandemije: retorika kužnosti in kužna retorika, ki sta ga pripravila Pedagoški inštitut in Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem.

Spoštovani poslušalci, vabimo vas k spremljanju daljšega zborovskega niza z naslovom Razvezani zvoki Damijána Močnika na poezijo Vena Tauferja.
Uzvočil ga bo Komorni zbor RTV Slovenija pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič.

Glasbena medigra.

Francoska pesnica Anna de Noailles se je rodila v Parizu 1. novembra 1876 kot Anna-Elisabeth Bibesco-Bassaraba de Brancovan. Njen oče je bil izgnani romunski knez, njena mati pa znamenita glasbenica. Kmalu po poroki z markizom Noailleskim je Anna de Noailles začela pisati pesmi in se zelo hitro uveljavila kot pesnica. Njen salon je postal središče pariške intelektualne elite prve tretjine dvajsetega stoletja. Nekaj pesmi iz njene prve, leta 1901 objavljene zbirke z naslovom Srce, ne, brez števila src je prevedla Marija Javoršek, v oddaji jih interpretira Vesna Jevnikar.

Kot obljubljeno, je danes na sporedu druga oddaja namenjena leta 1959 rojeni vsestranski ameriški sopranistki in njenemu albumu, ki nosi naslov Broadway.
Glasbeno življenje Renee Fleming je sicer v največji meri zapisano operi, vendarle pa je izjemno plodovito sodelovala tudi pri snemanju glasbe za kar nekaj velikih filmov, poskusila pa se je tudi s samospevom, šansonom, džezom, muzikalom in indie rockom.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Že sedemsto let mineva od smrti velikana italijanske književnosti, Danteja Alighierija, njegova poezija pa še vedno fascinira številne ljubitelje vrhunskega leposlovja. Svojo ustvarjalno pot je začel kot lirik in kot lirik je predstavljen v igrani oddaji, ki je bila posneta leta 2002 v režiji Gregorja Tozona. Dantejevo mladostno poezijo je prevedel Ciril Zlobec, ki je tudi pripravil predlogo za oddajo. V njej boste lahko prisluhnili tudi avtorjevim verzom v izvirniku.

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.