Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnica Ančka Šumenjak (1922-2018) je dobro leto pred smrtjo v samozaložbi izdala pesniško zbirko S pesmijo v srcu, v njej pa pesem Po dežju. Lepo, svetlo pesem, hvalnico ljubezni, interpretira dramska igralka Vesna Pernarčič.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Vsekakor pa drži dejstvo, da je izmed vseh skladateljev, ki so se v celotni zgodovini lotili tudi opere, prav Monteverdi naredil največji korak, saj je znal genialno spojiti pridobitve polifonije 16. stoletja z načeli zgodnjega baroka in tako ustvariti popolno ravnovesje med glasbo in dramo.

Marjanu Kozini je bila blizu tudi scenska glasba in nič presenetljivega ni, če je po vojni ustvaril tudi glasbo za nekaj slovenskih filmov, med katerimi s svojo prepoznavno temo vzbuja še posebno pozornost prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film Na svoji zemlji.

V sodelovanju z eminentnimi slovenskimi in tujimi strokovnjaki razmišljamo, raziskujemo in se sprašujemo o vlogi zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avgusta je Slovenijo obiskala mehiška pisateljica in pesnica ameriškega rodu Jennifer Clement, ki ni samo zanimiva ustvarjalka, temveč tudi prva ženska, ki je leta 2015 v skoraj sto letih obstoja postala predsednica mednarodnega PEN-a. Jennifer Clement je bila tokrat v Sloveniji kot gostja Festivala Izrekanja v Celju, ob tej priložnosti pa je KUD Festival Izrekanja izdal izbor njene poezije z naslovom Ledeni mož v prevodu Neže Vilhelm. Jennifer Clement namenjamo tokratno oddajo Razgledi in razmisleki, ki jo je pripravila Staša Grahek.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Tudi v osmi oddaji iz obsežnega niza, ki ga ob 80. obletnici rojstva posvečamo izvrstni argentinski pianistki Marthi Argerich, boste v njenih izvedbah slišali tri dela: eno koncertantno in dve komorni. Najprej bo na vrsti Klavirski koncert št. 3 Sergeja Prokofjeva, ki ga je Martha Argerich posnela z Berlinskimi filharmoniki in Claudiem Abbadom. Posnetek izvedbe je izšel leta 1967 na plošči založbe Deutsche Gammophon. V nadaljevanju oddaje boste slišali še Chopinovo 3. klavirsko sonato v h-molu ter Beethovnov Klavirski trio v D-duru, op. 70/1, 'Duh', ki ga je pianistka posnela skupaj z violinistom Renaudom Capuçonom in violončelistom Mišo Majskim.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Poslušamo glasbo Petra Iljiča Čajkovskega, ki je januarja 2019 zvenela na koncertu cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana. Takrat je v Viteški dvorani Križank nastopila ruska violinistka Elizaveta Glazunova, ki je večino svojega nastopa izvajala glasbo Čajkovskega, in sicer je nastop oblikovala kot vsebinsko zaokroženo celoto: začela in končala ga je z delom Spomin na ljubi kraj, vmes pa je izvedla še Valček in Melanholično serenado.
Z Elizaveto nastopa še pianistka Regina Glazunova.

Opus Manke Kremenšek Križman za odrasle bralke in bralce na prvi pogled ni posebno obsežen: štiri zbirke kratkih zgodb. Toda kakšnih zgodb! Mnoge zgodbe so namreč še kako pretresljive, sugestivne, pravi romani in drame. Skratka, pisateljica je resda objavila štiri pripovedne zbirke, toda hkrati je objavila približno sto literarnih univerzumov brez bližnjic. V svoji najnovejši zbirki Tujci (objavila jo je Cankarjeva založba) avtorica posodi grlo ljudem v čustveni, bivanjski ali socialni stiski, včasih ženskam, drugič moškim. Zgodbe so zelo različne, toda v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je je bila avtorica nedvoumna: »Tukaj je devetnajst zgodb. Lahko bi rekla, da je devetnajst zgodb v precejšnji meri avtobiografskih.« Zgodbe imajo skupni imenovalec: pisateljica čuti svoje literarne junake in junakinje, spremlja njihove korake, odločitve, dejanja in geste z veliko pozornosti, prepričljivo in občuteno. Za nameček je pisateljica, ki je kar petkrat zmagala na natečaju za najboljšo kratko zgodbo Radia Slovenija, v najnovejši zbirki dokazala, da obvlada tudi daljše in pripovedno verjetno zahtevnejše zgodbe. Zato nikar ne zamudite tokratne oddaje, ki se bo začela nekoliko nenavadno, pa tudi zbirke Tujci ne.

Za današnjo oddajo smo izbrali sonate in koncerte italijanskih mojstrov 18. stoletja od Tomasa Albinonija do Pietra Locatellija.

Glasbena medigra

Rok Grohar je raziskovalec in univerzitetni učitelj na področju mehanike tekočin in prenosa toplote v sistemih jedrskih elektrarn. Pravi, da so ga najbolj formirale raziskave toka mehurčkov v vodi in da bo, če bo s svojo jadrnico kdaj odšel na dolgo potovanje, s seboj vzel "Sto let samote", "Flandrijsko cesto" in "V iskanju izgubljenega časa".
In še namig glede zgodbe: vas zanima, kaj vse se podi po glavi vozniku, ki čaka pred prehodom za pešce? Zgodbo interpretira igralec Matej Puc.

V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke iz Suhe krajine, natančneje: iz Brezovega Dola in Korinja. Posnetki so nastali leta 1990.

Na 69. Festivalu Ljubljana je julija letos gostoval Slokarjev kvartet pozavn, ki uspešno deluje že od leta 1973, ko ga je ustanovil ugledni slovenski pozavnist Branimir Slokar. Od leta 1980 je deloval kot solist, kot komorni glasbenik in pedagog, za jim je tudi dolgoletna pedagoška pot na glasbenih konzervatorijih v Freiburgu pri Breisgauu in v Bernu, v Švici, kjer živi. S kvartetom je ustvaril zelo obsežen repertoar od renesančnih suit pred baročnih sonat do sodobne glasbe in prvih izvedb za pozavne. Kvartet predanih glasbenikov odlikujejo izrazito homogena zvočnost, virtuoznost in izjemna muzikalnost. Z občutkom za zgodovinski razvoj pozavne in literature zanjo se kvartet posveča tudi igranju na Eggerjeve baročne pozavne, sicer pa igrajo na tehnično izpopolnjene Slokarjeve pozavne. Njihovo muziciranje je navdihnilo veliko sodobnih skladateljev, da so kvartetu posvetili že vrsto skladb, ki so prvič zaživele v njihovi izvedbi in so pomembno obogatile literaturo za pozavne. V Slokarjevem kvartetu igrajo še György Gyivicsán, profesor na Akademiji Franz Liszt v Budimpešti, Wassil Christov, pozavnist solist v Bernskem Simfoničnem orkestru in učitelj na Glasbenem konservatoriju v Bernu, in nemški pozavnist Edgar Manyak, pozavnist solist v Simfoničnem radijskemu orkestru iz Berlina in profesor na Visoki glasbeni šoli v Baslu. Slokarjevemu kvartetu pozavn se je na koncertu pridružil Kristijan Kranjčan, večkrat nagrajeni tolkalec, violončelist in skladatelj. Predstavili bomo posnetke Slokarjevega kvarteta pozavn z njihovega koncerta julija letos v ljubljanskih Križankah.

Igra, nastala po predlogi švicarskega avtorja Maxa Frischa, je kriminalka s črnim humorjem, v kateri tožilec in branilec poskušata razkriti identiteto in preteklost priprtega moškega. Ta namreč v preiskavi noče priznati, da je ugleden meščan in slavni kipar. Junak igre vztraja pri svojem, da je neznanec v tujem mestu, in se ne da prepričati, naj bo, kar je bil, zato sodišču ne preostane drugega, kot da ga s sodbo obsodi na prejšnjo eksistenco in ga tako potisne nazaj v njegovo neresnično vlogo. Sicer pa je motivna tema te Frischeve groteske vzeta iz ameriške pravljice o Ripu van Winklu, človeku, ki se je po dolgih letih preobremenjenosti z delom nenadoma začel zavedati resničnosti. Ob tem pa ga je presunilo spoznanje, da je njegova vloga na tem svetu popolnoma drugačna od tiste, ki jo je živel pred tem.

Edison Denisov in Sofija Gubajdulina sta bila skladatelja enih najbolj samosvojih glasbenih slogov 20. stoletja. Živela sta v času trdnega primeža kulturne ideologije Sovjetske zveze, vendar sta vseeno ustvarjala v sodobnem in osebno izraznem glasbenem jeziku.