Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V prvem delu današnje glasbene jutranjice bomo predvajali plesno glasbo Michaela Praetoriusa, Spev duhov nad vodami Franza Schuberta, Koncert za violino in oboo, BWV 1060R, Johanna Sebastiana Bacha, Violinsko sonato št. 10 v F-duru, op. 5 Arcangela Corellija in Boccherinijevo Simfonijo št. 13 C-duru, ki jo bo izvedel orkester Nemška komorna akademija iz Neussa.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Drugi del Glasbene jutranjice namenjamo uverturi k operi Ruslan in Ljudmila Mihaila Glinke in Kvintetu za klavir in pihala Nikolaja Rimskega Korsakova.

Konec septembra v Evropi praznujemo dan jezikov in ob tem se spomnimo tudi Heideggrove misli, da je jezik hiša biti. Kaj pa, če se jezik utiša, umakne?

V sklepnem delu Glasbene jutranjice bomo predvajali:
Engelbert Humperdinck: uvertura k operi Janko in Metka
Richard Wagner: Siegfriedova idila za mali orkester
Hans von Bülow: Tarantela, op. 19
Charles Villiers Stanford: Koncertne variacije za klavir in orkester na temo stare angleške pivske pesmi 'Down among the dead man', op. 71
Edward Elgar: Sonata za violino in klavir v e-molu, op. 82
Isaac Albéniz: Španska rapsodija za klavir in orkester
Frédéric Chopin: Bolero v a-molu, op. 19

Prva asociacija pri omembi imena tega slovenskega glasbenega ustvarjalca so verjetno čitalnice, katerih glavni namen je bil oblikovati, razvijati slovensko besedo in prebujati narodno zavest Slovencev. Glasba je imela pomembno vlogo, še posebej petje, za katerega se zdi, da ga je tudi Gerbič imel v krvi. Kot je sam zapisal v svoji avtobiografiji, "nista bila ne oče ne mama muzikalna, prav tako ne brat in sestra, pač pa so vsi imeli dober posluh."

Na začetku izpostavljamo pridobitev desetletja, pravkar odprto prenovljeno stavbo Cukrarne. Pripravili smo pogovor s Sebastijanom Pregljem, prejemnikom Večernice, nagrade za mladinsko književnost časopisa Večer, ki se mu pridružuje prejemnik letošnje pesniške nagrade Fanny Haussmann Matjaž Pikalo. Poročamo tudi s četrtkove celjske proslave ob 170-letnici najstarejše slovenske založbe – celjske Mohorjeve družbe. Na Dunaju v Weltmuseumu so odprli razstavo o Almi Karlin z naslovom »Sama okoli sveta«, ki smo jo obiskali, v Milanu pa smo bili na Sejmu moderne in sodobne umetnosti MIART. Osvežili bomo tudi spomin na »Certifikat Kulturno podjetje«, ki ga je v sodelovanju s še nekaj akterji nedavno predstavilo društvo Asociacija, in opozorili na odmeven obisk skladatelja Vinka Globokarja ta teden v Sloveniji.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pred kratkim se je v visoki starosti poslovil pionir morske biologije v Sloveniji, prof.dr. Jože Štirn (1934-2021), nekdanji predstojnik Morske biološke postaje Piran, znanstveni svetnik na Nacionalnem inštitutu za biologijo in upokojeni redni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Med drugim je konec 60-ih vodil Oddelek za bentoške nevretenčarje ameriškega Inštituta Smithsonian v Salamboju v Tunisu, postavil pa je tudi temelje razumevanja kroženja fitoplanktona v severnem Jadranu. Leta 2012 je prejel veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo, katerega del je tudi Morska biološka postaja Piran. Mi smo takrat posneli pogovor z njim, ki ga tokrat ponavljamo v njegov spomin.

V oddaji Ženske v svetu glasbe predstavljamo sopranistko Ksenijo Vidali, eno najopaznejših slovenskih opernih in koncertnih pevk ter solopevskih pedagoginj v 20. stoletju. Ksenija Vidali je bila sopranistka lirske in mladodramske operno-pevske stroke. Imela je izredno lepo oblikovan glas, razvito muzikalnost in igralsko nadarjenost, pela je z občuteno interpretacijo in izrazno toplino. V prvi oddaji bomo poslušali njene izvedbe opernih arij: Giacoma Puccinija, Francesca Cilee in Richarda Wagnerja. Ksenija Vidali se je rodila 29. aprila 1913 v Škednju pri Trstu, kjer je med letoma 1932 in 1937 študirala solopetje. V ljubljanski Operi je prvič nastopila leta 1937 kot Mimi v operi La Boheme Giacoma Puccinija, kjer je bila v letih od 1938 do 1947 redna solistka. V obdobju med letoma 1947 in 1957 je bila nato svobodna umetnica v Milanu, kjer se je izpopolnjevala pri Emiliu Ghirardiniju. Sopranistka Ksenija Vidali se je najbolj odlikovala kot ena najpomembnejših interpretk Mimi, poslušali bomo njeno izvedbo arije Mimi iz opere La Boheme in arijo Manon iz 4. dejanja opere Manon Lescaut Giacoma Puccinija, Elzino arijo iz 1. dejanja opere Lohengrin Richarda Wagnerja in arijo Adriane iz 4. dejanja opere Adriana Lecouvreur Francesca Cilée. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Smo pri sedmi oddaji niza Medenina in patina, posvečenega Donu Ellisu in njegovim nadvse edinstvenim »godbam«. Poslušalci ste do zdaj že spoznali pestro in raznovrstno glasbeno ustvarjanje pa tudi poustvarjanje tega velikana glasbe prejšnjega stoletja. V teh oddajah smo večkrat izpostavili določen vidik njegove glasbe in v tej bomo njegov izrazit humor, sarkazem oziroma v sodobnem uličnem jeziku »glasbeno zajebancijo«. Prav zadnji izraz bo še kako primeren za skladbo »Blues in Elf« iz albuma »Tears of Joy«, ki se začne s citatom slovite Beethovnove klavirske sonate, nato pa se v najbolj nemogočem taktnem načinu spremeni v popolno parodijo bluza in še česa drugega. V nadaljevanju bomo predvajali še najbrž najbolj »odpuljeno različico« globalnega hita Hey Jude z modularnim sintetizatorjem v glavni vlogi ter balado »Loss« (Izguba), katere otožnost in naslov nekako zloslutno napovedujeta bridkih zadnjih pet let Ellisovega življenja. Vse tri skladbe bo izvedel Don Ellis Orchestra pod vodstvom Dona Ellisa.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Znanstveno-raziskovalno središče Koper in Beletrina že od leta 2018 podeljujeta mednarodno literarno nagrado ob podpori Mestne občine Koper. Prvi jo je prejel Josip Osti, tokratni nagrajenec po izboru petčlanske komisije pa je nemški pesnik Jan Wagner. Minuli konec tedna je kolektiv Beton Limited izvedel 29-urni dogodek, ki so ga poimenovali predstavnina. Ta je sestavljena iz prostorske instalacije, ki je hkrati intervencija in sled umetniškega ustvarjanja, vztrajanja, mišljenja in delovanja kolektiva. In še pogled v nocojšnje koncertno dogajanje: Vokalna skupina Gallina v atriju ljubljanskega Mestnega muzeja s celovečernim koncertom praznuje svoj deseti rojstni dan: s prepletom ustvarjalnega in poustvarjalnega ter s programom za širok krog poslušalcev.

Ponedeljkovo uro namenjeno mladi glasbenikom bomo danes posvetili triu izvrstnih mladih glasbenikov, ki je marca nastopil na enem od spletnih koncertov cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, in sicer so takrat nastopili flavtistka Dorotea Senica, fagotist Luka Mitev in harfistka Lara Hrastnik.
Koncert so začeli in končali skupaj, vmes pa smo prisluhnili še pihalnemu duu in solo harfi:

M . Ravel, prir. C. Salzedo: Sonatina v triu
M . Grandjany: Rapsodija za harfo, op. 10
H. Villa-Lobos: Bachianas Brasileiras št. 6 za flavto in fagot, A 392
C. Debussy: Sonata za flavto, violo in harfo, L. 137

Recenzije so napisali Petra Koršič, Marija Švajncer in Iztok Ilich.

V tokratni oddaji Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti predvajamo orkestrsko glasbo Milana Stibilja, enega najbolj modernistično usmerjenih skladateljev prejšnjega stoletja.
Stibilja pogosto označujemo kot samotarja, ki je živel tiho in odmaknjeno, kot ustvarjalca, ki se je držal zase, proč od glavnega toka slovenske glasbe. Na splošno je bil razumljen kot nenavadna figura med slovenskimi skladatelji ter na kompozicijskem področju predstavnik absolutno zaostrenih estetskih nazorov. Ti so se kazali predvsem v iskanju samosvojega glasbenega jezika, ki ni bil zavezan nobeni, še tako splošno priznani gramatiki, to pa ga postavlja med ene najradikalnejših modernistov svojega časa.

Glasbena medigra

Rose Ausländer je bila rojena v družini asimiliranih Judov v Czernowitzu. Prve pesmi je začela objavljati v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Po selitvi v ZDA je pesmi dlje časa pisala samo v angleščini, šele po vnovičnem srečanju s Celanom leta 1957 v Parizu se je vrnila k maternemu jeziku - nemščini. Pesniško izredno plodno je bilo obdobje, ki ga je preživela v judovskem domu za ostarele Nelly Sachs Haus v Düsseldorfu od začetka sedemdesetih pa do smrti leta 1988, v njem je nastalo več kot dvajset pesniških zbirk. Za oddajo smo izbrani nekaj njenih pesmi v prevodu Ane Jasmine Oséban, ena govori tudi o maternem jeziku.

Nemški avtor in profesor na berlinski univerzi Manfred Pfister meni, da je neko besedilo esej toliko, kolikor si z Montaignevimi eseji deli tiste pomembne značilnosti, ki jih je francoski renesančni humanist, pisatelj in filozof izrecno poudaril in tematiziral. V oddaji lahko slišite Pfisterjev prispevek O eseju kot eni izmed uprizoritvenih umetnosti. Iz angleščine ga je Prevedla Vera Troha, za oddajo pa pripravil Andrej Rot. Vmesne glasbene vložke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz Suite Lady Radnor Huberta Parryja; izvaja jih Angleški godalni orkester pod vodstvom Williama Boughtona. Tonski mojster Vojko Frelih, bereta Lidija Hartman in Jure Franko.

Z nami bosta Kraljevi filharmonični orkester iz Liverpoola in njegov novi šef dirigent Domingo Hindoyan. Posnetek je nastal na koncertu 17. junija v Liverpoolu, ko je v osrednjem delu prvič zazvenel novi Koncert za pozavno in orkester britanske skladateljice Dani Howard, napisan za solista Petra Moora. Program se je končal z Mendelssohnovo italijansko simfonijo, dirigent Domingo pa je poleg teh vključil še tri skladbe, ki so, čeprav so tako različne, povezane z idejami neoklasicizma - skladatelji, ki v preteklosti iščejo nove ideje. Slišali bomo Ravelov Couperinov nagrobnik, Klasično simfonijo Sergeja Prokofjeva, za začetek pa Oktet za pihala Igorja Stravinskega.

Igra, nastala po predlogi francoskega avtorja Roberta Pingeta, je mojstrski dialog, komična ironija v groteskno-tragičnih podtonih, pri čemer ena oseba izpodbija izjave druge, obe pa izražata stisko zaradi odtujenosti in drugih akutnih problemov časa.

Glasbena medigra

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.