Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pred kratkim je bila predvajana premiera dokumentarnega filma režiserja Matjaža Feguša »Plečnikov skriti biser« o rušitvi dveh bežigrajskih cerkva zaradi graditve Gospodarskega razstavišča in postavitvi nove Plečnikove cerkve. O tej malo poznani zgodbi bo v oddaji Sledi večnosti spregovoril scenarist in producent tega dokumentarca bežigrajski župnik, frančiškan dr. Andraž Arko.

Prva nedelja v oktobru je v katoliški cerkvi rožnovenska; mesec oktober je namreč v znamenju rožnega venca, zelo razširjene in priljubljene molitve. Sestavljajo ga štirje deli: veseli, žalostni, častitljivi in svetli, vsi pa so povezani z Marijo. Ki naj bi ji v oktobru spletali vence iz najlepših jesenskih rož. Tudi z glasbo njej na čast ...

Iz župnijske cerkve sv. Roka v Nabrežini pri Trstu na rožnovensko nedeljo prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Karel Bolčina, poje pa Cerkveni zbor Nabrežina pod vodstvom Vere Tuta Ban.

V oddaji Evroradijski koncert bomo predvajali koncert z glasbo Johannesa Brahmsa. 19. novembra lani sta v Koncertni dvorani Centra umetnosti v Seulu v Južni Koreji nastopila pianist Yekwon Sunwoo in Simfonični orkester Južnokorejske radiotelevizije, ki ga je vodil dirigent Sebastian Lang-Lessing. Na sporedu koncerta sta bila Brahmsova Koncert za klavir in orkester v d-molu, op. 15 in Simfonija št. 2 v D-duru, op. 73.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Angleški pisatelj Pelham Grenville Wodehouse je napisal več kot 90 knjig, kakih 20 filmskih scenarijev in sodeloval pri več kot 30 odrskih delih. Po študiju v Dulwich Collegeu v Londonu in po krajši službi v banki je začel objavljati humorne zapise v londonskem Globeu in drugih časopisih. Po letu 1909 je daljša obdobja preživel v Združenih državah in Franciji. Leta 1940 so ga v Franciji ujeli Nemci in večino vojne je preživel v Berlinu, kjer je bil interniran. Vseeno je tam pripravljal radijske oddaje, ki so jih živo prenašali v Ameriki; v njih je opisoval svoje življenje v ujetništvu in se subtilno norčeval iz Nemcev; Britanci so mu to početje za dolgo zamerili. Po vojni se je naselil v ZDA in postal ameriški državljan.
Wodehouse je v svojih knjigah nepozabno in humorno opisoval angleško bolj ali manj gosposko socialno okolje edvardijanske dobe – pred začetkom prve svetovne vojne. Junaka večine njegovih knjig sta gospod Bertie Wooster in njegov bistroumni služabnik Jeeves – ki se od prve zgodbe, v kateri sta skupaj nastopila leta 1917, do zadnje, ki je izšla leta 1971, prav nič ne postarata.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Tokrat bomo sklenili niz treh oddaj, namenjenih izbranim koncertom pretekle sezone Dresdenskih filharmonikov, ki so prav lani zaznamovali 150. obletnico svoje ustanovitve. Zadnji izmed treh koncertov, ki ga boste danes lahko slišali, je potekal devetnajstega aprila letos v dresdenski Kulturni palači, na sporedu pa sta bili glasbeni deli Arnolda Schönberga in Wolfganga Amadeusa Mozarta, skladbi, ki bi bili že kar težko bolj kontrastni. Dresdenski filharmoniki pod vodstvom Marka Janowskega in solistka sopranistka Christel Loetzsch so v prvem delu izvedli Schönbergovo melodramo Pierrot Lunaire, op. 21, v drugem delu pa slovito Mozartovo »Gran partito« – Serenado št. 10 v B-duru, K. 361.

Predstojnik Katedre za zgodovino Cerkve in patrologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Miran Špelič, klasična filologinja in filozofinja Nena Bobovnik in teolog Jan Dominik Bogataj, sodelavec Inštituta za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, o bogati dediščini mistika, misleca in organizatorja sv. Bonaventure.

Oddajo tokrat namenjamo izvedbam nizozemskega organista Pietra van Dijka, ki deluje tudi kot profesor na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu in na Glasbenem konzervatoriju v Amsterdamu. Je tudi mestni organist Alkmaarja, kjer umetniško vodi koncertne večere v cerkvi Laurenskerk in mednarodni orgelski festival, ki ga na historičnih orglah tega mesta prirejajo vsaki dve leti. Kot organist sodeluje tudi v stari luteranski cerkvi v Amsterdamu in v Katarinini cerkvi v Hamburgu. V njegovi izvedbi bomo slišali skladbe Girolama Frescobaldija, Jana Pieterszoona Sweelincka in Gerarda Bunka.

Patricia Lee Smith, širši javnosti poznana kot pesnica, pisateljica in predvsem ikonična pank rokerica Patti Smith, je po svojem glasbenem prvencu Horses iz leta 1975 izdala deset studijskih albumov in nekaj več kot dvajset knjig. Edinstveno delo v njenem opusu predstavlja za zdaj še neprevedena knjiga Predanost iz leta 2017. Ta zmes potopisa, proze in poezije namreč opisuje avtoričin kreativni proces na konkretnem primeru; vključuje potovanje in misli, ki so navdahnile pisanje kratke zgodbe, samo kratko zgodbo, epilog in priloženo slikovno gradivo s poti. Temu ustrezno je delo tudi členjeno na štiri poglavja z naslovi: »Kako deluje um« opisuje potovanje in navdih za delo, »Predanost« je kratka zgodba, »Sanje niso sanje« predstavlja epilog, »Napisano na vlaku« pa vključuje slikovno gradivo. Za oddajo smo izbrali odlomke iz prvega dela, ki se odvija med New Yorkom in Parizom, nato pa še odlomek iz tretjega dela s prizoriščem v Camusovi vili na jugu Francije. Prevod: Sara Virk.

Deček razmišlja o človekovi minljivosti: "Nisem si mogel predstavljati, kako bo nekega dne umrla moja roka, kako bodo umrle moje oči."

Glasbeni portret tokrat drugič posvečamo v spomin na skladatelja, dirigenta in umetniškega vodjo Iva Petrića, prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo 2016. Petrić je kot izrazit ustvarjalec instrumentalne glasbe poleg manjšega števila vokalnih skladb napisal zelo obsežen in tehten opus komornih skladb za različne zasedbe, skladb za solistične instrumente ter številna simfonična, koncertantna in druga dela za orkester. Med pomembnimi prispevki k sodobni slovenski umetnostni glasbi je bilo Petrićevo spodbujanje ustanovitve skladateljske skupine Pro musica viva, ki je prirejala koncerte nove glasbe, ustanovil in vodil je Ansambel Slavko Osterc, s katerim je med letoma 1962 in 1982 uspešno nastopil na številnih koncertih, mednarodnih koncertnih turnejah in festivalih ter prvič izvedel več kot 130 novih del. Med letoma 1979 in 1995 je bil umetniški vodja Slovenske filharmonije in je v sporede redno vključeval dela slovenskih skladateljev, vsestransko glasbeno delovanje pa je dopolnil še z vodenjem in urejanjem Edicij Društva slovenskih skladateljev, ki jih je urejal kar 32 let in jih je pomagal razviti v sodobno glasbeno založbo. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte dele pogovora s skladateljem, s poudarkom na komorni in koncertantni glasbi, ter izbrane skladbe iz njegovega obsežnega in raznovrstnega opusa. Izmed izbranih skladb Iva Petrića boste slišali uvodni stavek iz Gallusovih metamorfoz, prvi stavek iz Musique concertante za klavir in orkester, Intarzije za pihalni trio in komorni ansambel, Sonato za klarinet in klavir, Igre za glas, harfo in komorni ansambel, Integrale v barvah in Sliko Doriana Graya II za simfonični orkester.

Ob okroglem življenjskem jubileju se bomo z oddajo poklonili pesnici, pisateljici in avtorici iger za otroke Bini Štampe Žmavc, njeni domišljijsko in zvočno bogati poeziji. Nikar ne zamudite.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.