Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Bizetove partiture se je lotil tudi Rodion Ščedrin, ki pa je v primerjavi z drugimi skladatelji, ki so se na tak ali drugačen način lotevali preoblikovanja Carmen, hotel Bizetovi glasbi dati tudi svoj pečat - če že ne kot enakovreden partner, pa vsaj več kot zgolj aranžer; kar mu je tudi uspelo.

V predzadnji oddaji niza Skladatelj tedna o Igorju Markeviču bomo v nasprotju s prejšnjimi manj časa namenili govorjenju in več glasbi. Predstavili bomo njegovo zadnje večje delo, ki je ostalo, delo z naslovom »Mera človeka«. Skladba z delovnim naslovom »Glasbena molitev« je dolgo veljala za izgubljeno in je nedokončana obtičala v arhivu Markevičeve profesorice kompozicije Nadie Boulanger.

V ospredju tokratne oddaje Glasbeni utrip so začetki abonmajskih ciklov. Obiskali smo dva koncerta Slovenske filharmonije, koncerta cikla Filharmonični klasični koncerti in Pretežno vokalni cikel. V novo sezono je zakorakala tudi Ljubljanska opera s predstavo posvečeno 50. obletnici smrti Igorja Stravinskega, v Mariboru pa se je začel prvi Glasbeni festival Minoriti. Obiskali smo tudi drugi koncert Srebrnega abonmaja Cankarjevega doma, v nadaljevanju oddaje pa bomo spregovorili še o izvedbi Verdijeve opere Moč usode v graški operi, koncertnem ciklu Glasbeni dialogi, ki je v septembru potekal v Kopru in o koncertu APZ Tone Tomšič v okviru cikla Plečnik in a capella.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Nemški pesnik Durs Grünbein se je rodil leta 1962 v Dresdenu, danes živi med Berlinom in Rimom. Otroštvo in mladost je preživljal v Nemški demokratični republiki, kjer je tudi prišel navzkriž s komunistično oblastjo. Je izjemno plodovit avtor, doslej je objavil več kot štirideset knjig poezije, esejev in prevodov. Njegova dela so prevedena v številne jezike. V slovenščini je pred leti pri Beletrini izšel izbor njegove poezije Pregibi in pasti v prevodu Urške P. Černe in Aleša Štegra. Durs Grünbein je avtor letošnjega Odprtega pisma Evropi, ki ga je prebral na nedavnem festivalu Dnevi poezije in vina. S pesnikom se je konec avgusta pogovarjala Staša Grahek.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Jubilejno deseto oddajo iz obsežnega niza, ki ga ob 80-letnici namenjamo eni največjih glasbenih poustvarjalk, pianistki Marthi Argerich, v celoti namenjamo komornim mojstrovinam. Slišali boste z grammyjem nagrajeni posnetek Suite Pepelka, op. 87 Sergeja Prokofjeva, ki ga je za dva klavirja priredil Mihail Pletnev in je v izvedbi Pletneva in Marthe Argerich leta 2004 izšel pri založbi Deutsche Grammophon, Klavirski kvintet v Es-duru, op. 44 Roberta Schumanna - Martha Argerich ga je s svojimi godalnimi prijatelji izvedla leta 1994 v Nijmegenu na Nizozemskem - ter Schumannovo Sonato za violino in klavir št. 1 v a-molu, op. 105, v izvedbi katere je poleg Argericheve sodeloval še izvrstni Gidon Kremer.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Teden podeljevanja Nobelovih nagrad, ki se v petih kategorijah enkrat letno podeljuje za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi, je danes v znamenju nagrade za literaturo. Prejel jo je tanzanijsko-britanski pisatelj, znan predvsem po svojih novelah in kratkih zgodbah, kjer se ukvarja s posledicami kolonializma in begunstva. Profesor na Univerzi v Kentu je nagrado prejel "za njegovo brezkompromisno in sočutno obravnavo posledic kolonializma in usode beguncev v prepadu med kulturami in celinami", kot so zapisali v obrazložitvi. Slišite pa lahko tudi o nagradah Tantadruj in pestrem dogajanju na odrskih deskah.

Poslušamo posnetek koncerta, ki je potekal julija v atriju Akademije za glasbo v Ljubljani v okviru poletnega festivala Solo e da camera. Ta je nadomestil koncertni cikel z istim imenom, ki naj bi potekal celo leto, pa je zaradi epidemioloških razmer odpadel. Na festivalu je nastopila cela množica študentov in profesorjev. Danes bosta zaigrala dva, in sicer trobentač Kristjan Zupan ter pianistka Bojana Karuza.
Kristjan Zupan je začel svojo glasbeno pot pri šestih letih v Glasbeni šoli Rista Savina v Žalcu, kjer se je začel učiti klavir in trobento pri Janušu Rasiewiczu ter pri Dejanu Podbregarju, potem pa kmalu ugotovil, da bo poklicni glasbenik in tako se je po končani osnovni šoli leta 2010 vpisal na Srednjo glasbeno šolo v Celju, kjer se je učil trobente v razredu Mirana Majcna. Šolanje je nadaljeval na Akademiji za glasbo in pod vodstvom Franca Kosma letos tudi magistriral.
V oddaji prisluhnite skladbam:
Francis Thomé: Fantazija
Georges Enesco: Legenda
Charles Chaynes: Koncert za trobento in klavir

Pisateljica, igralka in gledališka mentorica Nataša Konc Lorenzutti je s svojim najnovejšim romanom Beseda, ki je nimam najverjetneje ustvarila svoj najzahtevnejši roman. Pripoveduje namreč o otrocih, ki so jih nacisti ukradli med drugo svetovno vojno, da bi jih oblikovali po svoji ideologiji in interesih Tretjega rajha, predvsem pa pripoveduje o žrtvah in njihovih bližnjih, ki odkrivajo zamolčano travmo. V ospredju romana (objavljenega pri založbi Miš) je dijakinja Sonja Vidmar, ki počasi, a vztrajno odkriva zgodbo svoje družine, predvsem none Barbare, ki je bila eden izmed ukradenih otrok. Pisateljica je roman zasnovala z dvema pripovednima linijama: prva je izrazito dialoška in prikazuje, kako Sonja počasi sestavlja družinski mozaik, druga pa pričevanjska (različni dokumenti none Barbare). Tako ji je uspelo podati zgodbo iz dveh dopolnjujočih se perspektiv in ustvariti celostno podobo presunljive usode. Več o romanu avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Predvajali bomo posnetke z otvoritvenega koncerta letošnjega 39. Festivala Radovljica 2021. Na njem je nastopil ansambel Sonatori de la Gioiosa Marca iz Trevisa, ki se od ustanovitve pred skoraj štirimi desetletji posveča predvsem beneški baročnim glasbi za godala. Prvi del njihovega sporeda je bil posvečen mojstrom 17. stoletja, v drugem delu pa so izvajali glasbo Caldare, Galuppija in Vivaldija.

Glasbena medigra

Delo Ob morju je izšlo leta 2001 kot šesti roman zanzibarskega avtorja Abdulrazaka Gurnaha. Ozadje romaneskne zgodbe je mrakobna postkolonialna zgodovina Zanzibarja, ki je po odhodu Britancev leta 1964 doživljal desetletja političnih prevratov in krutih medstrankarskih spopadov. Spremljamo pripoved o dveh izseljencih z Zanzibarja in njunih družinah. Eden je Saleh Omar, ki se izdaja za Rajaba Shaabana in v začetku knjige prispe v Veliko Britanijo, kjer zaprosi za azil. Pretvarja se, da ne razume angleško, zato mu dodelijo prevajalca Latifa Mahmuda. Vezi med možema so tesnejše kot zgolj izgnanstvo. Medtem ko Omar čaka na rešitev prošnje za azil, pripovedujeta zgodbe, ki se spletajo v zapleten labirint prevar, izdajstva, laži in maščevanja.

V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali pevce in godce iz krajev okrog Dobove, kakor so zapeli in zaigrali leta 1986.

Nikolaj Medtner je bil skladatelj in pianist. Doživel je doživel velik uspeh v rodni Rusiji in tudi v Angliji, žal pa je njegova glasba danes nekoliko zapostavljena. Že pri dvanajstih letih se je vpisal na moskovski konservatorij. Kot je znano, naj bi Medtner komponiral že med študijem, vendar pa se na konservatoriju ni vpisal v razred kompozicije. V letu 1900 se je začel uveljavljati kot koncertni pianist, prvi večji skladateljski uspeh pa je doživel leta 1903 s svojo Klavirsko sonato v f-molu, ki je vzbudila pozornost poljskega virtuoza Josefa Hofmanna. Njegovo delo so žal prekinile nemogoče razmere ob oktobrski revoluciji.