Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Karl Friedrich Abel: Koncert za flavto št. 3 v D – duru, op. 6
Izvajalci: Karl Kaiser, flavta; zasedba La Stagione Frankfurt in dirigent Michael Schneider

Wolfgang Amadeus Mozart: Godalni kvartet v B – duru, K. 458 (Lovski kvartet)
Izvajalec: Kvartet Amadeus

Joseph Martin Kraus: Simfonija v C – duru VB 139
Izvajalca: Švedski komorni orkester in dirigent Peter Sundkvist

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Charles Camille Saint Saëns: Koncert za violino in orkester št. 3 v h-molu, op. 61
Izvajalci: Maja Cerar, violina; Simfonični orkester Slovenske filharmonije in dirigent Loris Voltolini

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Izvajalci: Maja Cerar, violina; Simfonični orkester Slovenske filharmonije in dirigent Loris Voltolini
Josip Ipavec / Ludvik Černej Habetov: Imel sem ljubi dve
Izvajalca: Slovenski komorni zbor in dirigent Mirko Cuderman

Josip Ipavec / Julius Rodenberg / Pavel Oblak: Divja roža in bršljan
Izvajalca: Marcos Fink, basbariton in Nataša Valant, klavir

Josip Ipavec: Možiček, baletna pantomima
Izvajalca: Simfonični orkester RTV Ljubljana in dirigent Kruno Cipci

Franjo Serafin Vilhar: Jugoslovanska sonata, op. 315 za klavir
Izvajalec: Aci Bertoncelj, klavir

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

"Njegov opus lahko delimo v dve širši kategoriji, in sicer v orkestrsko ter komorno in inštrumentalno glasbo. Na prvem področju vzbujajo posebno pozornost simfonije, npr. Druga, Tretja in Četrta ter Kontrasti in dva Koncerta za orkester. V prvem Koncertu se izrazito kaže skladateljev harmonski razvoj, ki se večkrat oddalji od tradicionalne tonalnosti."

Zapis iz magistrskega dela Neže Zdešar z naslovom Stališča učiteljev in učencev do vključevanja sodobne glasbe v pouk glasbene umetnosti.

"Pesnikova naloga – nikar se ne zgrozite ob tej misli – ni občutiti pesniško stanje; to je zasebna zadeva. Njegova naloga je, da pesniško stanje ustvari pri drugih," je zapisal Paul Valéry. Ta klasik francoske poezije je bil vse kaj drugega kot avtor, ki se predaja navdihu in sledi pesniškim muzam. Prodorno, natančno je opazoval svoj ustvarjalni proces ter svoja delovanja sploh in se v zgodovino vpisal tudi kot pretanjeni mislec, ki je s svojim mišljenjem ključno zaznamoval razvoj literarne teorije. Esej Poezija in abstraktno mišljenje je izšel v knjigi zbranih Valéryjevih esejev O poeziji, ki je izšla v prevodu Varje Balžalorsky pri LUD Literatura. Bereta Renato Horvat in Jasna Rodošek.

Kratka glasbena medigra

V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s fagotistom Jožetom Baničem, ki je bil član Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana kar 39 let, in sicer od sezone 1964/1965 do sezone 1992/1993 in v letih od 1995/1996 do 2004/2005, bil pa je tudi član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana od leta 1964 do prenehanja delovanja leta 1990. S Pihalnim kvintetom RTV Ljubljana je leta 1983 prejel nagrado Prešernovega sklada. Fagotista Jožeta Baniča boste poslušali kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika: v Pihalnem kvintetu št. 2 v e-molu, op. 67, Franza Danzija, Koncertu za fagot in orkester v B-duru, Koechel 191, Wolfganga Amadeusa Mozarta, skladbi Three Shanties Malcolma Arnolda in Koncertu za fagot in orkester op. 75 Carla Marie von Webra. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 14. oktobra ob 5.05.

Protagonisti zgodbe o zabavni nočni dogodivščini so literati Pavel Golia, Ciril Kosmač in Ferdo Kozak, predvsem pa avtor sam. Igra je namreč posneta po besedilu njegove humoristične knjige ZGODBICE O ZNANIH SLOVENCIH, s pridihom odkrite avtobiografske dokumentarnosti in tu in tam neobičajne zvočnosti. Ponujena je tudi v presojo, ali so se ljubljanske noči od časov med obema svetovnima vojnama kaj spremenile in ali je res, kar se rado pripisuje umetnikom, da se v materialnem svetu ne znajdejo prav dobro…

Avtor besedila: Igor Torkar\t
Avtor priredbe: Pavel Lužan\t
Režiser: Aleš Jan\t
Dramaturg: Pavel Lužan
Mojster zvoka: Mirko Marinšek\t
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina\t
Organizatorka izvedbe: Helena Mugerle\t
Asistent zvoka: Martin Florjančič\t

Pripovedovalec: Igor Torkar\t
Pavel Golia: Janez Hočevar Rifle\t
Ciril Kosmač: Jernej Kuntner\t
Ferdo Kozak: Zvone Hribar\t
Kmet: Franc Markovčič\t
Ljubljanski mesar: Tom Ban\t

Traja: 13'45''
Produkcija Uredništva igranega programa.
Posnetek je nastal na domu Igorja Torkarjevem in v studiih Radia Slovenija v marcu 2003.

Glasbena medigra

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

“Ne da bi se zavedali, drvimo v masovno hipnozo stanja otopelosti – ne da bi vedeli, kdo jo sproža,” opozarjajo Indigovci in obljubljajo iskanje novih rešitev. Dogodki se bodo vrstili vse do petka zvečer, na festivalu pa bosta med drugimi nastopila slovenski filozof Slavoj Žižek in grški ekonomist Yanis Varoufakis. Na odru Male drame bo nocoj zaživelo eno izmed klasičnih poljskih del – enodejanka Emigranta, ki jo je napisal poljski dramatik in satirik Slawomir Mrožek. Gre za zgodbo, ki prikazuje dan v življenju dveh zelo različnih emigrantov, igrata ju Marko Mandič in Nejc Cijan Garlatti. V oddaji tudi o 67. Tribuni Rostrum, ki se je včeraj začela v Beogradu. Gre za največji svetovni radijski forum, namenjen poslušanju, izmenjavi in presoji aktualnih posnetkov sodobne umetnostne glasbe.

Tone Pavček sodi med najvidnejše pesnike generacije, ki je vstopila v slovensko književnost po koncu druge svetovne vojne. In seveda med najbolj priljubljene slovenske pesnike nasploh. Kar se odraža tudi v samospevih, ki so jih skladatelji ustvarili na njegove pesmi.
"Ne morem napisati stavka, če v meni ne zveni…", je pesnik zapisal nekoč."Verz je zgoščevanje. In včasih vse ne more priti v tisto gostoto verza ter je treba v stranski rokav, kjer je treba kaj pojasniti. Ne morem drugače. Slog si ti, slog je človek.«

Zečeli bomo v Mariboru, v katerem smo bili na prvem glasbenem festivalu Minoriti, na tretjem abonmajskem koncertu simfoničnega orkestra SNG Maribor, na slovesnem opernem koncertu v izvedbi gostov z Reke in na koncertu z naslovom Naši glasbeni svetovljani. Nadaljevali bomo v Ljubljani, v kateri smo obiskali uvodni koncert iz cikla Same mogočne skladbe, v Kopru pa je nastala reportaža z recitala Stanislava Solovjôva, ki je nastopil v sklopu cikla Amabile. Pot bomo nadaljevali v Benetke, od tam bomo poročali o končanem 65. Glasbenem bienalu in predstavi Verdijevega Rigoletta. Skočili bomo še v Trst in napovedali festival TriestePrima, naše glasbeno popotovanje pa se bo končalo v Ljubljani z napovedjo cikla Mladi virtuozi in dokumentarnega filma ob 100. obletnici smrti Josipa Ipavca.

V komentirani oddaji Nevidni zvoki iz cikla »Čas prihodnosti« bomo predvajali: simfonično pesnitev Memento mori Blaža Arniča – Orkestru Slovenske filharmonije bo dirigiral Lovrenc Arnič; predigro k operi Nižava Eugena d’Alberta – Münchenske filharmonike bo vodil Artur Rother; intermezzo iz opere Notredamski zvonar Franza Schmidta – igrali bodo Berlinski filharmoniki, dirigiral bo Herbert von Karajan; simfonične skice Morje Claudea Debussyja, stavki so: Od zore do poldneva na morju, Igra valov, Pogovor med vetrom in morjem. Igral bo Bostonski simfonični orkester, dirigiral bo Colin Davis. Oddajo iz cikla »Čas, prostor in glasba« – Čas prihodnosti« je pripravil profesor Pavel Mihelčič, posnel jo je Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič.

Glasbena medigra

Klarisa Jovanović je profesorica francoščine in primerjalne književnosti; pesnica, glasbenica in književna prevajalka. Prevaja leposlovje iz novogrščine, za kar je leta 2004 prejela tudi nagrado Društva grških književnih prevajalcev, ter makedonščine, srbščine, hrvaščine, italijanščine in francoščine. Za tokratno oddajo je prevedla nekaj pesmi sodobne grške lirike, od Odiséasa Elítisa do grškega avtorja mlajše generacije Armánda Gézosa.
Interpretira Luka Bokšan.

Še zadnjič letos se spuščamo v topli svet italijanskih kanconov, preden nas dokončno odnese hladna domača jesen...

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.