Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ciril Bergles je bil plodovit ustvarjalec. Njegova poezija je izjemno raznolika, saj se tematsko razprostira od religioznih vprašanj, ki jih odpirajo njegove meditacije o Bogu, do poezije, ki je izrazito čutna. Med angeli in vampirji, Berglesova sedemnajsta knjiga poezije, prinaša avtorjeve najbolj neposredne ljubezenskoerotične pesmi. Iz nje je tudi pesem Moje zelenje s tvojo modrino. Interpret: Milan Štefe.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V občini Radlje ob Dravi dobro skrbijo za obnovo sakralne dediščine, pri tem posebno pozornost namenjajo obnovi orgel v več podružnih cerkvah. Ob radeljskem županu mag. Alanu Bukovniku sodeluje v oddaji še direktor in lastnik znamenite Orglarske delavnice v Hočah pri Mariboru, sicer tudi zborovodja in organist – Andrej Dvoršak.

Letos mineva 30 let od smrti Ubalda Vrabca, tržaškega skladatelja, ki je slovensko glasbeno kulturo zaznamoval tudi z nekaterimi svojimi sakralnimi deli – v njegovem opusu najdemo Te Deum, motete, maše, pesmi za posamezna obdobja cerkvenega leta, priredbe cerkvenih ljudskih pesmi ter celo orgelsko glasbo. Izvedbi njegovih nabožnih del se še posebno posvečajo v Mešanem pevskem zboru sv. Jernej z Opčin pod vodstvom Janka Bana.

Iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Kanalu ob Soči na šesto velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Aleš Rupnik, pojejo pa mešani, mladinski in otroški zbor pod vodstvom Petre Čelešnik, Klementine Medvešček in Maje Križnič.

Orkester romanske Švice in pianistka Lise de la Salle sta nastopila 8. oktobra v Viktorijini dvorani v Ženevi v Švici. Koncert je vodil dirigent Fabio Luisi, na sporedu koncerta pa sta bila Koncert za klavir in orkester št. 4 v g-molu, op. 40 Sergeja Rahmaninova ter Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64 Petra Iljiča Čajkovskega.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na kriznem sestanku finskih bogov se izriše jasen sklep - ljudje vanje ne verjamejo več. Vrhovni bog Gromovnik zato na Zemljo pošlje svojega sina, da bi finski narod spreobrnil k pravi veri. Hitro se izkaže, da bo imelo božanstvo polne roke dela - v deželi vladata apatija in pomanjkanje vsakršnih vrednot. A Gromovnikov sin ima skrivno orožje ... Tak je kratek oris romana Gromska strela!, s katerim nadaljujemo ciklus majskih Humoresk tega tedna, posvečenih finskemu pisatelju Artu Paasilinni (1942-2018). Izbrali smo odlomka z začetka romana, v katerem se seznanimo z odnosom kmeta in starinarja Sampse Ronkainena do starih bogov in z razmerami na njegovi kmetiji. Roman je prevedla Julija Potrč Šavli.

Interpretka: Iva Krajnc Bagola
Režiser: Živa Bizovičar
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Matej Juh
Leto produkcije: 2022

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Orkester Mozart iz Bologne je pod vodstvom Bernarda Haitinka 24. aprila 2019 nastopil v Kulturnem centru LAC v Luganu. Spored sta sestavljali Koncertantna simfonija za oboo, fagot, violino in violončelo v B-duru Josepha Haydna in Beethovnova Simfonija št. 3 v Es-duru, 'Eroica'. Ta koncertni dogodek je bil tudi eden zadnjih javnih glasbenih nastopov tega velikega nizozemskega dirigenta, ki nas je zapustil 21. oktobra lani.
Haitink je bil tesno povezan z zasedbo iz Bologne. Komorni orkester sta leta 2004 ob zajetni finančni podpori Fundacije bolonjske hranilnice ustanovila administrator Carlo Maria Badini in še eno veliko dirigentsko ime polpreteklega časa Claudio Abbado. Abbado je sam izbiral glasbenike iz vrst bolonjske Filharmonične akademije, zasedba, ki je redno gostovala v dunajskem Musikvereinu in na Salzburških slavnostnih igrah, pa je delovala vse do njegove smrti leta 2014. Ko je že kazalo, da bo ansambel postal del zgodovine, je njegovo delovanje tri leta pozneje obudil prav Bernard Haitink. Od leta 2019 naprej je umetniški vodja Orkestra Mozart iz Bologne Daniele Gatti, v letih od januarja 2017 do 2019 pa ga je redno vodil Haitink in ga tudi popeljal na nekaj gostovanj.

Umetna inteligenca je posegla na vsa področja našega življenja in ga močno spreminja. Zato odpira številne etične izzive, na katere bi morali iskati odgovore interdisciplinarno, s sodelovanjem inženirjev, programerjev, pravnikov, humanistov in družboslovcev, misli filozof in teolog ter mladi raziskovalec etičnih vidikov novih tehnologij in umetne inteligence na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Jonas Miklavčič. Tudi teologija po njegovem lahko prispeva k bolj moralni uporabi umetne inteligence.

Češki skladatelj Petr Eben je svojo obsežno kompozicijo Faust napisal po motivih drame Johanna Wolfganga von Goetheja. Leta 1976, ob 200 letnici gledališča Burgteater na Dunaju, je dobil naročilo, da bi napisal glasbo za scensko uprizoritev Fausta. Scensko glasbo je pozneje sam priredil tudi za orgle. Orgelski cikel ima devet stavkov, vsak predstavlja določen prizor v drami pa tudi skladateljevo osebno interpretacijo tega dela.

Tracey Emin je uveljavljena sodobna britanska ustvarjalka, ki za svoje umetniško izražanje uporablja zelo različne medije: risbo, slikanje, kiparstvo, film, fotografijo, neonske napise – in pisanje. Izrazna orodja prilagaja temi, ki jo predstavlja, skupno njenim delom pa je, da imajo običajno avtobiografsko, izpovedno naravnanost. Nenavadna dežela je njena romansirana avtobiografija.

Prevajalka: Tina Kozin
Interpretka: Martina Maurič Lazar
Režiserka: Ana Krauthaker
Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Leto nastanka: 2015

Predstavili bomo izbor skladb iz zelo obsežnega in raznovrstnega opusa enega vodilnih slovenskih skladateljev 20. stoletja, profesorja in akademika Uroša Kreka. Ustvaril je zelo obsežen in raznovrsten opus – od komornih instrumentalnih skladb do večjih simfoničnih in koncertih del ter od vokalne solistične do zborovske glasbe. Krek ni sledil najdrznejšim skladateljskim smerem, ostal je zvest tradicionalnemu izrazu in neoklasicistični glasbeni govorici, čeprav je v njej zaznati elemente modernizma. Med glavnimi odlikami Krekovega glasbenega jezika so prefinjena in prosojna orkestracija, zelo domiselne barvne zvočne kombinacije, izreden občutek za obliko in njeno zgradbo ter intuitivno-refleksiven glasbeni izraz. Predstavili bomo izbor Krekovih skladb, kot so Simfonietta, Mouvements concertants, Sonatina za godala, Koncert za rog in godala, Capriccio notturno, Inventiones ferales za violino in godala, Episodi concertanti za pihalni kvintet in Rapsodični ples za simfonični orkester.

Jezikoslovec in pesnik Friedrich Rückert se je rodil leta 1788 v Schweinfurthu kot najstarejši sin odvetnika. Po šolanju na mestni gimnaziji je nadaljeval študij na univerzah v Würzburgu in Heidelbergu. Leta 1820 se je na Dunaju učil perzijščine pri znamenitem orientalistu Josephu von Hammerju - Purgstallu in čez šest let postal profesor za orientalske jezike na univerzi v Erlangenu, leta 1841 pa je prevzel katedro za orientalske jezike na univerzi v Berlinu. Leta 1849 se je umaknil v pokoj in do smrti leta 1866 živel na svojem posestvu v Neusesu pri Coburgu.
Rückert je pesniško pot začel v obdobju, ko se je Nemčija bojevala z Napoleonovo vojsko. V svojo prvo pesniško zbirko Nemške pesmi je uvrstil niz sonetov Oboroženi soneti in v njih ognjevito ubesedil čustva svojih rojakov. Rückert je bil lingvistični genij. Obvladal je 42 jezikov, poleg klasičnih in živih evropskih skupaj z albanščino tudi hebrejsko, turško, arabsko, perzijsko, sanskrt in nekaj tihomorskih jezikov. Pisal je ljubezensko poezijo, najbolj pa ga poznamo prek uglasbitev njegovih pesmi Gustava Mahlerja. Oba umetnika je namreč družila usoda očetov, ki so jima umrli otroci. Tako so nastale znamenite Pesmi za umrla otroka pa tudi ciklus uglasbenih Rückertovih pesmi. Vse pesmi v oddaji je prevedel Matej Venier.

Prevajalec in avtor oddaje: Matej Venier
Režija: Renata Vidič, Alen Jelen
Interpretira: Rok Matek
Napovedovalka: Mateja Perpar
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Mojster zvoka: Maksim Vergan
Urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten
Leto produkcije: 2022

Glasba in slikarstvo sta dve najbolj razširjeni in prepleteni področji umetnosti. Zaradi medsebojnega vpliva teh dveh zvrsti je do danes nastalo že kar nekaj glasbenih del, ki so jih navdahnile slikarske umetnine, pa tudi obratno.
V tokratni oddaji bomo spoznali še eno umetnino, ki je svoj odmev našla v glasbi. Selimo se na prizorišče krvave bitke med zavezniškimi rimskimi legionarji in vizigotskimi vojščaki ter barbarskimi bojevniki hunskega vladarja Atile, ki se je odvila leta 451 našega štetja. Zelo dinamičen prizor bitke je osrednja tema dela z naslovom Bitka Hunov (nastalo leta 1850) nemškega slikarja Wilhelm von Kaulbacha, čigar freske krasijo številne zidove stavb v Münchnu

Portugalski nobelovec José Saramago ima med slovenskim bralstvom precej bralk in bralcev. Kar nekaj njegovih romanov je poslovenila Barbara Juršič, tako tudi kratek roman Kajn. V odlomku se naslovni junak in Lilit pogovarjata o Bogu.

Prevajalka: Barbara Juršič
Režiser: Jože Valentič
Interpret: Saša Tabaković
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Urednik: Marko Golja

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.