Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Sreča ... kdo bi vedel, kaj sreča je, pa vendar vsi po njej hrepenimo, si prizadevamo zanjo, poznamo občutke, ko smo bili kdaj srečni. Ameriški pesnik Raymond Carver je o Sreči napisal pesem in dal slutiti, kako je lahko krhka in mimobežna, komaj dosegljiva celo besedi pesnika. Prevedel jo je Marko Golja.
Interpretacija: Gregor Zorc.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Daleč najbolj znana in najpogosteje izvajana skladba Gustava Holsta je orkestrska suita Planeti, a njen takojšnji uspeh po prvi izvedbi leta 1918 je avtorja vznejevoljil, saj se je zbal, da bodo poslušalci pričakovali še več podobne glasbe. Menil je, da mora pravi skladatelj "moliti za neuspeh", saj ne potrebuje slave, temveč mir za komponiranje. Planetov nikoli ni štel med svoja najboljša dela, a večina njegove glasbe je ostala razmeroma neznana.

Klarinetist Slavko Goričar je svojo umetniško pot začel kot klarinetist v orkestru ljubljanske Opere, potem pa je bil dve desetletji prvi klarinetist solist v Orkestru Slovenske filharmonije. Vrsto let je bil redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, iz njegovega razreda so izšli številni uspešni klarinetisti. Nastopal je tudi v več komornih zasedbah, še danes pa je dejaven v Godbi ljubljanskih veteranov.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Slovenci smo ponosni na marsikatero jed, za katero čutimo, da je naša, kot pravimo. Toda v srednjeeveropskem prostoru že stoletja delujejo močni medsebojni vplivi na področju prehranjevanja, zato so si marsikatere jedi v osnovi podobne. Pa vendar je nekaj povsem naših.

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Danes se s koncertom španskega glasbenika Rodriga Cuevasa, ki z izvirnostjo umetniškega posredovanja interpretira predvsem ibersko ljudsko tradicijo pričenja 38. festival Druga godba. Koncert v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo moč slišati tudi v neposrednem prenosu na našem Prvem programu. V Foersterjevem vrtu za ljubljansko Filozofsko fakulteto se je začel Sejem akademske knjige Liber.ac, ki prinaša tudi bogat spremljevalni program. Objavljamo pa tudi poročilo o dogajanju na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu.

28. aprila je v Velikem studiu Zahodnonemškega radia v Hannovru s tamkajšnjim Filharmoničnim orkestrom znova nastopila južnokorejska violinistka Bomsori Kim, ki je pred desetimi leti zmagala na mednarodnem violinskem tekmovanju Josepha Joachima v Hannovru. Izvedla je Koncert za violino in orkester v D-duru Petra Iljiča Čajkovskega, v drugem delu pa je orkester pod taktirko Andrewja Manzeja poustvaril še izbor stavkov iz baletnih suit Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva.

V Slavističnem društvu Slovenije želijo, da nejezikoslovci dajo slovenščini priložnost, zato po Sloveniji izvajajo delavnice z naslovom Dajmo priložnost slovenščini. Z njimi želijo motivirati k aktivnemu premisleku o slovenščini, udeleženci pa osvežijo znanje in anonimno sodelujejo na tekmovanju, na katerem si lahko prislužijo priznanje všeček za slovenščino. Odzovejo se na vsakršno vabilo, v šali pravijo, da pridejo tudi na rojstnodnevne zabave, če je taka želja. Prišli so v Jezikovne pogovore, zastopa jih prof. dr. Boža Krakar Vogel.

Ustvarjalcev ne združuje le isti čas, temveč tudi vir navdiha za nocoj izbrana dela: zbori, ki sta jih sama vodila. V Schumannovem primeru sta bila to mešana zbora v Dresdnu in Düsseldorfu, v Brahmsovem pa ženski zbor v Hamburgu;
govorimo o Schumannovih Talismanu in Rekviemu za Mignon ter o Brahmsovem čudovitem opusu 17.

O Čudežnem Feliksu
Pozna trideseta leta 20. stoletja, Evropa hiti v pogubo in tudi člane premožne družine Kalmuss-Missia z graščine ob robu manjšega štajerskega mesta čakajo težki časi. A vojna je za zdaj še daleč, napetosti so v družini sami, v njihovih hladnih odnosih, zlaganosti, plitvi skrbi za ugled. Zatohlo ozračje razburka prihod mladega nezakonskega sorodnika, čudežnega Feliksa, ki razkrinka njihove laži, nepričakovano pa spozna tudi očeta. A mu v življenju zato ne bo nič lažje, kvečjemu nasprotno.

O Andreju Hiengu
Pisatelj in dramatik Andrej Hieng (1925–2000) je v svojih delih pogosto raziskoval psihološke zanke literarnih oseb, neredko v meščanskem okolju in v povezavi z umetniškimi in erotičnimi vzgibi ali z željo po moči. Leta 1988 je prejel Prešernovo nagrado, za svoj zadnji roman Čudežni Feliks pa je prejel nagrado kresnik. Dogajanje med romanesknimi osebami v grajskih sprejemnicah in spalnicah poslušalcem prepričljivo podaja igralec Igor Samobor.

Režija: Alen Jelen
Interpret: Igor Samobor
Asistentka režiserja: Živa Bizovičar
Tonski mojster: Gal Nagode
Mastering: Damir Ibrahimkadić
Fonetičarka: Suzana Köstner

Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, september–december 2021 in januar 2022.

Pred nami je 2. dejanje muzikala Moje pesmi, moje sanje. Naj na hitro osvežim spomin: Pred koncem prvega dejanja so se otroci družine von Trapp od nas poslovili s pesmijo za lahko noč, prav takrat pa se je čisto potihoma od družine poslovila in se vrnila v varno zavetje samostanskih zidov tudi Marija.
Za otroke zdaj skrbi Max, v glasbenem smislu seveda, saj jih uči, kako nastopati na odru, pomaga pa mu tudi kapitan, ampak otroci nad tem niso najbolj navdušeni – ker, brez Marije pač ni enako. Ko jim oče pove, da se bo poročil z Elso, postane vse skupaj še slabše. Otroci se skušajo razvedriti s pesmijo, a jim ne uspe, vse dokler ne zaslišijo Marije, ki se jim pridruži v pesmi.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Edmond de Goncourt je bil pobudnik in prvi donator najpomembnejše francoske literarne nagrade (goncourt, se ve), nekoliko odmaknjen pa je njegov literarni opus. Ob okrogli, 200. obletnici rojstva se mu bomo zato poklonili z Literarni večerom. Med drugim bomo tako slišali odlomke iz njegovih romanov Dekle Eliza v prevodu Andreja Budala, Renée Mauperin in Germinie Lacerteux pa sta poslovenila Viktorija Kos Žižek in Zvonko Bergant, soavtorja oddaje.

Soavtorica oddaje in prevajalka: Viktorija Kos Žižek
Soavtor oddaje in prevajalec: Zvonko Bergant
Prevajalec: Andrej Budal (psevdonim Pastuškin)
Bralec: Matjaž Romih
Bralka: Nadja Jarc
Interpret: Slavko Cerjak
Interpretka: Stannia Boninsegna
Interpret: Andrej Nahtigal
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar
Mojster zvoka: Jure Culiberg
Asistent zvoka: Zmago Frece
Režiserka: Irena Glonar
Urednica oddaje: Vida Curk

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Ameriški modernistični pesnik Wallace Stevens (1879 – 1955) je služboval kot zavarovalniški agent, a je njegova poezij precej filozofska in meditativna. Prvo pesniško zbirko z naslovom Harmonium je objavil leta 1923, po njej pa še nekaj pesniških zbirk. Letno dni pred smrtjo, leta 1954, je izšla njegova pesniška zbirka s petindvajsetimi pesmimi z naslovom Skala. Vanjo so vključene nekatere Stevensove najboljše pesmi, ki so sicer precej abstraktne, a najbolj celovito predstavljajo njegovo pesniško ustvarjanje. Objavljamo šest pesmi iz omenjene pesniške zbirke.

Prevajalka: Ana Pepelnik
Interpretka: Iva Krajnc Bagola
Režiserka: Živa Bizovičar
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Gregor Podlogar

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.