Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V prvi uri tokratne sobotne glasbene jutranjice poslušamo več skladb pretežno slovenskih skladateljev, ki v naslovu nosijo besede »jutranji« ali »jutro«. Ob brskanju po radijskem arhivu je mogoče najti zanimivo zbirko takih skladb. Najprej bo zvenela skladba Leona Firšta z naslovom Mali jutranji divertimento, ki se posrečeno poigrava s temo iz Mozartove Male nočne glasbe. Sledil bo zadnji stavek iz Treh Slovenskih ljudskih za komorni orkester Ambroža Čopija, ki nosi naslov Ob jutranji zarji, naše jutranje druženje pa bomo nadaljevali ob priljubljeni Haydnovi Simfoniji v D-duru, poimenovani »Jutro«.

Poslušamo:

Leon Firšt: Mali jutranji divertimento
Izvedba: Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije

Ambrož Čopi: Tri Slovenske ljudske za komorni orkester – 3. Ob jutranji zarji (ljudska iz Rezije)
izvedba: Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent: Marko Munih

Joseph Haydn: Simfonija v D-duru, poimenovana "Jutro"
Izvedba: Komorni orkester RTV Ljubljana, dirigent: Uroš Lajovic

Emil Adamič: Ljubljanski akvareli za godalni orkester
Izvedba: Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent: Simon Krečič

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Češki skladatelj Josef Mysliveček je začel svojo glasbeno pot s pouličnim igranjem violine, pred prelomnim odhodom v Italijo pa je pri Franzu Habermannu in Josefu Segerju študiral tudi orgle in kompozicijo ter v Pragi napisal svoje prve simfonije. Te so kmalu doživele lep uspeh. Njegov odhod v Italijo leta 1763 se je izkazal za pravo odločitev. Njegove simfonije so navdušile mladega Mozarta, s katerim sta se prvič srečala leta 1770 v Bologni. Z družino Mozart si je bil potem kar nekaj časa zelo blizu. Popolnoma italijanski, lahkoten in eleganten slog češkega skladatelja je močno vplival na Mozartove mladostne skladbe. Tudi opere Josefa Myslivečka so druga za drugo navduševale občinstvo.

Poslušamo:

Josef Mysliveček: Simfonija v F-duru
izvedba: Praški komorni orkester

Josef Mysliveček: Koncert za violino in orkester
izvedba: Vladimir Škerlak in Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent: Uroš Prevoršek.

Prevajalec: Kajetan Kovič
Igralka: Nina Skrbinšek

Poslušamo:

Robert Schumann: Simfonija št. 2 v C-duru, op. 61
Izvedba: Dunajski filharmoniki, dirigent: Giuseppe Sinopoli

Felix Mendelssohn-Bartholdy: Koncert za klavir in orkester št. 2 v d-molu, op. 40
Izvedba: Orkester Slovaške filharmonije in Ida Černecká

Anton Bruckner: Simfonija št. 7 v E-duru, 1. stavek: Allegro moderato
Izvedba: Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent: Cristian Mandeal

Ottorino Respighi: Stare arije in plesi št. 1
izvedba: Bostonski simfonični orkester, dirigent: Seiji Ozawa

Giusepe Tartini: Sonata za violino in klavir v g-molu, "Vražji trilček" – 1. stavek
Izvedba: David Garrett in Aleksander Markovič

Sergej Prokofjev: Sinfonia concertante, op.125 za violončelo in orkester; 1. stavek: Andante
Simfonični orkester RTV Slovenija in Igor Mitrović, dirigent: Marko Letonja

Vem, da je zopet pomlad je naslov zgoščenke s skladbami Lojzeta Lebiča, ki je izšla nedavno v izvedbi Zbora Slovenske filharmonije in solistov pod vodstvom Jerice Bukovec.
Jerica Bukovec ter Lojze Lebič bosta naša današnja gosta.

Meta Kušar je diplomirala iz slovenščine in srbohrvaščine na Univerzi v Ljubljani. Napisala je vrsto pesniških zbirk, med njimi so Madeira, Svila in lan, Jaspis in Vrt - za slednjo je leta 2015 prejela Veronikino nagrado. Lani je izšla njena najnovejša zbirka z naslovom Zmaj. Meta Kušar je tudi poglobljena premišljevalka o poeziji, umetnosti in življenju - leta 2012 je za zbirko esejev z naslovom Kaj je poetično ali ura ilegale prejela Rožančevo nagrado. Takrat se je z njo pogovarjal Vlado Motnikar.

Ljudstvo Kpelle je največja etnična skupina v Liberiji, živi pa tudi v Gvineji in na Slonokoščeni obali. Izvira z območja današnjega Sudana, s katerega je med številnimi medplemenskimi spori in vojnami bežalo najprej v Mali in potem v kraje, v katerih živi danes. Njegov način življenja se spreminja, vendar pa je še v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja živelo v skladu s svojim starim izročilom, ki se je kazalo v notranji družbeni in politični ureditvi, delovale so skrivne družbe, njegovi pripadniki so bili ponosni na svoje kovaško izročilo in znanje, obdelovanje zemlje in dolgo najpomembnejše pridelovanje njihove glavne hrane: riža. Vse to se kaže tudi v njihovi tradicionalni glasbi.

Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Dela iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Predstavljamo 27. bienala oblikovanja BIO Ljubljana in 16. mednarodni festival Svetlobna gverila, pa nagrajence Plečnikove nagrade in Plečnikovih priznanj, razkrivamo tudi, kdo je prejemnik letošnje nagrade desetnica in kaj prinaša razstava Fotografija kot življenjska izbira preminule italijanske fotografinje Letizie Battaglia v ljubljanski Galeriji Jakopič ter kaj so glavni poudarki 57. festivala Borštnikovo srečanje.

Glasbena medigra.

Dva metra petindvajset dolgi in več kot štiristo kilogramov težki koncertni klavir Grand Piano 225 s subkontra F. – s štirimi tipkami več kot po navadi so začeli izdelovati leta 1907, tega so izdelali 1925. Leta 1937 je bil rabljen prodan industrialcu, bančniku in zbiralcu umetnin Radu Hribarju, ki se ga spominja nečak Peter Hribar. Zakaj in kako se je klavir potem znašel na Radiu Ljubljana, kjer je služil kot preparirani klavir – tak, za posebne zvočne učinke – vse dokler niso čezenj trajno položili pregrinjala? Da je vse to ugotovil, je skladatelj, aranžer in pianist Gregor Strniša zagnal raziskovalno akcijo, o kateri je tudi napisal zgodbo v treh delih. Ta je režiserju Klemnu Markovčiču služila za radijsko dokumentarno igro leta 2018. Klavir so zdaj obnovili v delavnici mojstra Jožeta Bende.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.

Na tretjem koncertu lanske sezone cikla SiBrass so nastopili trije pomembni slovenski glasbeni poustvarjalci, člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. To so njegov koncertni mojster, violinist Benjamin Ziervogel, solohornist Mihajlo Bulajić in pianist Klemen Golner. Glasbeniki so štiriindvajsetega oktobra lani nastopili v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji in tam najprej izvedli Trio za oboo, rog in klavir, op. 188 Carla Reineckeja; pri tem je part oboe igral violinist Ziervogel, potem pa je zvenel še Trio v Es-duru za violino, rog in klavir, op. 40 Johannesa Brahmsa, ki je to delo zložil leta 1865 kot posvetilo svoji tega leta umrli materi. Obe komorni mojstrovini za zasedbo »horntria« iz romantičnega obdobja sta pri izvajalcih nadvse priljubljeni skladbi, a ju vendarle ne srečujemo prav pogosto na koncertnih sporedih.

Madžarska pisateljica Magda Szabó se je rodila leta 1917, umrla je leta 2007 in je bila doktorica filologije, vendar je pisala prozo, drame, eseje, študije, spominsko prozo, poezijo in knjige za otroke. Dobila je številne nagrade za svoje pisanje in je največ prevajana madžarska pisateljica, njene knjige najdemo v dvainštiridesetih državah sveta.
V romanu Vrata beremo o odnosu med dvema ženskama, pisateljico in staro služkinjo, o zapletih in preobratih med njima, dokler se zagonetka o služkinji Emerenc skozi pripovedno tkanino počasi ne izlušči. Prevod: Gabriella Gaál.

Interpretka: Vesna Jevnikar
Režiserka: Saška Rakef
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Mojster zvoka: Franci Moder

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Donizetti, skromen in preprost človek, je bil kar presenečen ob velikanskem uspehu, ki ga je doživela krstna uprizoritev njegove opere v gledališču San Carlo. Pa vendar je bil ta že vnaprej zagotovljen. Donizetti je bil takrat na vrhuncu ustvarjanja, v operi sta nastopila najslavnejša pevca takratne dobe, roman sira Walterja Scotta Nevesta Lammermoorska, na katerem temelji opera, pa je užival velíko občudovanje po vsej Evropi in je veljal za njegovo najboljše delo.

Zbor in orkester Metropolitanske opere je vodil Riccardo Frizza, v glavnih vlogah pa so nastopili: Nadine Sierra (Lucia), Javier Camarena (Edgardo), Artur Ruciński (Enrico) in Christian van Horn (Rajmund).

Marko Pogačar, rojen leta 1984 v Splitu, je eden najvidnejših in najbolj prevajanih sodobnih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Doslej se je podpisal pod pet pesniških zbirk, tri zbirke esejev, potopis in zbirko kratkih zgodb. V poeziji se osredotoča na intimna doživetja vsakdana, vendar so njegove pesmi daleč stran od naivnega čustvovanja, kaj šele od razčustvovanosti. Nasprotno, zdi se, da nastajajo prav v opoziciji do obeh. Pesmi, predvajane v oddaji so izbrane iz Pogačarjeve dvojezične zbirke An die verlorenen Halften - Izgubljenim polovicam.

Prevajalka: Ana Jasmina Oseban
Interpret: Aljaž Jovanović
Režiser: Klemen Markovčič
Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc
Tonski mojster: Mirko Marinšek
Urednica oddaje: Tina Kozin
Leto nastanka: 2010

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.