Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Petkova jutra začenjamo z obletnicami, tokrat se bomo spomnili Schencka, Hooka in Bizeta ter Antona Hajdriha in Janeza Matičiča.

Na današnji dan leta 1660 se je rodil nizozemski virtuozni igralec viole da gamba in skladatelj Johannes Schenck.
JOHANNES SCHENCK: SONATA ŠT. 5 ZA VIOLO DA GAMBA, OP. 9
\t1. ADAGIO
\t2. ARIA. LARGO
\t3. GAVOTTA. PRESTO
\t4. ADAGIO
\t5. GIGA. VIVACE
\t6. ARIA
Viola da gamba: ALOJZ MORDEJ

Leta 1746 je na današnji dan umrl angleški skladatelj in organist James Hook.
JAMES HOOK: KONCERT ZA KLAVIR V D-DURU, OP. 1, ŠT. 5
\t1. ALLEGRO CON SPIRITO
\t2. ANDANTE
\t3. RONDO: ALLEGRO
BAROČNI ORKESTER THE PARLEY OF INSTRUMENTS, Dirigent: PAUL NICHOLSON

3. junija 1926 se je rodil nedavno umrli slovenski skladatelj, pianist in pedagog Janez Matičič.
Na akademiji za glasbo v Ljubljani je končal študij kompozicije in dirigiranja, igral pa je tudi violino. Izpopolnjeval se je v Parizu pri Nadji Boulanger, sodeloval je tudi z raziskovalno skupino za konkretno glasbo pod vodstvom Pierra Schaefferja. Leta 2007 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
JANEZ MATIČIČ: POEME LYRIQUE ZA VIOLINO IN KLAVIR, OP. 22
Violina: ANJA BUKOVEC, Klavir: MILANKA ČREŠNIK

Na današnji dan leta 1878 je umrl slovenski skladatelj in zborovodja Anton Hajdrih. Sprva se je glasbeno izobraževal pri Gregorju Riharju in Kamilu Mašku, nato je študiral na ljubljanskem semenišču, vendar pa šolanja ni končal. Deloma ga je nadaljeval še na praškem konservatoriju. Njegova dela odlikujeta izvirna fantazija in spevna melodika.
ANTON HAJDRIH: CERKVICA in PRVA LJUBEZEN
Zbor: SLOVENSKI KOMORNI ZBOR (MOŠKI), Dirigent: MIRKO CUDERMAN

Georgesa Bizeta, ki je umrl na današnji dan leta 1875, se danes najbolj spominjamo po operi Carmen, za njegovega življenja pa je bila precej uspešna tudi orkestrska suita na podlagi scenske glasbe za dramo Arležanka.
GEORGES BIZET: ARLEŽANKA, SUITA ŠT. 2
\t1. PASTORALA (ANDANTE SOSTENUTO ASSAI)
\t2. MENUET (ANDANTINO QUASI ALLEGRETTO)
\t3. FARANDOLE (ALLEGRO)
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: MARKO MUNIH

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Ottorino Respighi je deloval na prelomu iz 19. v 20. stoletje, bil je pravzaprav eden vodilnih italijanskih skladateljev tistega obdobja.

OTTORINO RESPIGHI: CERKVENA OKNA (ŠTIRI SIMFONIČNE IMPRESIJE)
\t1. BEG V EGIPT
\t2. NADANGEL MIHAEL
\t3. JUTRA SVETE KLARE
\t4. SVETI GREGOR VELIKI
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: EN SHAO

Je ženska še vedno tako pogosto statist? Brez svojega jasnega mesta v družbi? Jana Putrle Srdić to témo odpre izrazito, močno. Da bi opisala otopelost, vnese strast v besede, pa tudi nonšalanco. A pomembno je tudi vprašanje: naj ženska tvega korak v neznano?

Poslušamo glasbo, ki so jo napisali italijanski skladatelji 20. stoletja.

Franco Alfano je bil italijanski skladatelj in pianist, ki se je v zgodovino glasbe zapisal predvsem kot avtor oper.
FRANCO ALFANO: SIMFONIJA ŠT. 2
\t1. ALLEGRO
\t2. LARGO
\t3. SOLENNE - ALLEGRO ALLA MARCIA
SIMFONIČNI ORKESTER ITALIJANSKE RTV IZ MILANA, dirigent: FULVIO VERNIZZI

Skladatelj in dirigent Bruno Maderna je usvaril veliko različne glasbe: instrumentalne, komorne, koncertne in elektronske, pa tudi scenske glasbe za gledališče in radio.
BRUNO MADERNA / PAUL VERLAINE: 2 samospeva iz cikla LIRIČNE PESMI NA VERLAINOVE VERZE
\t1. AKVARELI (AQUARELLES)
\t2. SERENADA (SÉRÉNADE)
Sopran: ALDA CAIELLO, Klavir: MARIA GRAZIA BELLOCCHIO

Sin italijanskega virtuoza na klarinetu in nemške pianistke Ferruccio Busoni je bil sam pianist, skladatelj, dirigent in pedagog. Pisal je raznovrsten repertoar, tako za klavir kot tudi za orkester in opero. Poleg tega je avtor knjige Ästhetik der Tonkunst, Skica nove estetike glasbe.
FERRUCCIO BUSONI: VIOLINSKI KONCERT V D-DURU, OP. 35
\t1. ALLEGRO MODERATO
\t2. QUASI ANDANTE
\t3. ALLEGRO IMPETUOSO
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Violina: ŽIGA BRANK, dirigent: LORENZO CASTRIOTA

Italijanski organist, skladatelj in pedagog Marco Enrico Bossi je napisal več kot 150 del različnih žanrov: oper, oratorijev, zborovskih skladb, komorne glasbe, del za orkester, za klavir ali orgle, vendar pa dandanes javnosti ni dobro znan.
MARCO ENRICO BOSSI: KONZERTSTÜCK IN C MINOR, OP. 130A
\t1. ALLEGRO SOSTENUTO
\t2. CALMO
\t3. MENO ALLEGRO
Orgle: PIER DAMIANO PERETTI

Giulio Viozzi je bil italijanski skladatelj, dirigent, pianist in glasbeni kritik. Leta 1931 je diplomiral iz klavirja, ustvaril pa je številne opere, balete in simfonična dela ter nekaj komorne glasbe in samospevov.
GIULIO VIOZZI: PET DOŽIVLJAJEV ZA FLAVTO IN KLAVIR
\t1. PREAMBOLO
\t2. SCHERZO
\t3. RECITATIVO
\t4. NINNA NANNA
\t5. CONGEDO
Flavta: MILOŠ PAHOR, Klavir: PIERO RATTALINO

Mario Zafred je bil skladatelj, glasbeni kritik in operni režiser, deloval pa je tudi kot predsednik različnih italijanskih glasbenih konservatorijev.
Bil je precej uspešen skladatelj in je za svoja dela prejel več nagrad, pisal pa je predvsem orkestrska dela vključno s sedmimi simfonijami, tremi velikimi deli za zbor in orkester ter številnimi koncerti.
MARIO ZAFRED: SIMFONIJA ŠT.6
\t1. MOSSO MA NON TROPPO
\t2. ALLEGRETTO
\t3. ADAGIO ASSAI SOSTENUTO
\t4. ALLEGRO VIVO
Orkester: SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: SAMO HUBAD

Liszta so opisovali kot moškega visoke in vitke postave, bledega obraza in zelenih oči, ki so izžarevale ogenj. Njegova hoja je bila počasna in toga, izraz na obrazu pa zamaknjen. Eno izmed njegovih učenk je zaradi posebne energije spominjal na čarovnika, ki bi lahko z dotikom čarovne paličice spremenil ves svet. Liszt je bil izjemno privlačen moški, tako da so ga oboževale tako ženske kot moški. V njegovem svetu se je zvrstilo kar nekaj žensk in nekatere izmed njih so nanj močno vplivale.

NAPOVED
Vojna v Ukrajini je pospešila energetski preobrat, ki ga je Nemčija načrtovala postopno, v prihodnjem desetletju. V nekaj več kot dveh tednih je zmanjšala odvisnost od ruske nafte s 35 na 12 odstotkov. Težava je pri plinu, saj ta še vedno obsega več kot polovico celotne plinske oskrbe Nemčije. Vlada pospešeno gradi terminale za utekočinjen plin in išče nadomestne partnerice. Vse države skupine gospodarsko najrazvitejših G7 naj bi postale popolnoma neodvisne od ruske energije do leta 2030, napoveduje predsedujoči Berlin. Kako je vojna v Ukrajini spremenila nemške energetske načrte, o pospešenih spremembah zakonodaje za hitrejšo zgraditev vetrnih turbin in drugih načrtih Nemčije v tokratni oddaji Eppur si muove. Pripravila jo je berlinska dopisnica Polona Fijavž.

Zoltán Kodály je v svojem zborovskem delu z naslovom Noči v gorah izrazil svojo globoko ljubezen do gora. Bil je prepričan, da imajo gore svoje lastne pesmi. Cikel, ki ga je namenil ženskim glasovom, vsebuje pet pesmi. Prvo je napisal leta 1923, zadnjo leta 1962. Pod vodstvom Miklósa Szabe bo delo izvedel Dekliški pevski zbor Győr.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Danes se v Palermu končuje letošnja že 68. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, prestižni forum za izmenjavo novih del in posnetkov sodobne glasbe, na katerem naš program letos predstavlja koncert za violončelo Unveiled skladatelja Vita Žuraja. Letošnji delegat Primož Trdan je pred začetkom Rostruma Vita Žuraja povabil k pogovoru.

Festival Kino Otok je ta teden odprl filmsko poletje pod zvezdnatim nebom. Ljubljanske Stožice in Kinoteka sta prizorišči posebnih dogodkov: predpremiere dokumentarca o slovenski košarkaški pravljici leta 2017 ter projekcije digitalno restavriranih filmov Veličana Beštra in Maria Foersterja z začetkov slovenske kinematografije, ki jih spremlja nova izvirna partitura Andreja Goričarja. Ocenjujemo čudovit dokumentarec Snežni leopard snemalke Marie Amiguet in fotografa Vincenta Munierja, ki pokaže veščino potrpežljivega opazovanja, ter domišljijski žanrski hibrid Vse povsod naenkrat, ki si pri razvoju zgodbe pomaga s konceptom vzporednih resničnosti oziroma filmskih večvesolj.

V tokratni oddaji se bomo posvetili glasbi iz drame Sweet Smell of Success, v prevodu Sladki vonj po uspehu. Ta ameriški film noir iz leta 1957, ki ga je režiral Alexander Mackendrick, za scenarij pa so poskrbeli Clifford Odets, Ernest Lehman in Mackendrick sam, je pravzaprav nastal po noveli Tell Me About It Tomorrow! iz leta 1950 avtorja Ernesta Lehmana.
Film Sladki vonj po uspehu je zvočno močno podkrepila vznemirljiva džezovska partitura Elmerja Bernsteina, saj s temnimi prizvoki še poudarja temačnost filma in krepi napetost v njem. Sam skladatelj je dejal, da je z zvokom prikazal utrip majhnega dela New Yorka, ki leži med Columbus Circlom in Times Squarom. V tem malem imperiju namreč javnost, kritiki in kolumnisti ustvarjajo in uničujejo življenja. Glasba tako izraža tempo, tesnobo in frustracijo v sodobnem, popularnem jeziku. Skladbe, ki jih Bernstein nanizal v filmu, pa bi lahko prihajale iz katere koli izmed številnih nočnih točk, ki jih pogosto obiskujejo ljudje.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Predstave tekmovalnega programa Borštnikovo srečanje pričajo o moči slovenskega gledališča v tem kritičnem civilizacijskem in družbenopolitičnem trenutku, je povedala selektorica Nika Leskovšek, ki si je v poldrugem letu ogledala 210 gledaliških dogodkov. Ta osrednji gledališki festival pri nas bo drevi odprla plesna uprizoritev angleškega koreografa Akrama Khana Prelisičiti hudiča, ki jo navdihuje starosumerski Ep o Gilgamešu, v izvedbi plesne skupine Akram Khan Company.
V oddaji tudi o filmskem spektaklu, premieri dokumentarnega filma o osvojitvi naslova evropskih prvakov v košarki leta 2017. Film v režiji in po scenariju Gorana Vojnoviča bodo drevi prikazali na največjem filmskem platnu v največji kinematografski dvorani v Sloveniji v dvorani Stožice. Ustvarjalci si želijo, da bi največji športni uspeh še enkrat doživeli v čim širšem krogu ljudi vseh starosti in iz vseh krajev Slovenije.
Odpravili se bomo po poteh Rdečih revirjev, mednarodnem festivalu uprizoritvenih umetnosti, ki so ga pripravili v Zasavju. Napovedali bomo premiero opere za otroke Veveriček posebne sorte, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Vsak dan od 20 do 40 odstotkov bakterijske biomase pobijejo virusi. Zato imajo ključno vlogo pri kroženju organskih snovi, pomembno pa vplivajo tudi na vedenje bakterij. Te se pred njimi branijo na različne načine in razvijajo vedno nove obrambne strategije. A na drugi strani lahko številni virusi bakteriofagi s svojimi gostitelji tudi uspešno sobivajo, ob tem pa na različne načine vplivajo na njihovo vedenje, vplivajo na komunikacijo bakterij in jim celo pomagajo pri medsebojnih spopadih.

Zapletene odnose med virusi in njihovimi gostitelji smo šele dobro začeli odkrivati. A poznavanje teh interakcij bi lahko omogočilo tudi nove pristope k boju s škodljivimi sevi bakterij. S sredstvi Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce na začetku samostojne kariere v višini 2,2, milijona evrov se bo doc. dr. Anna Dragoš z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v projektu Phagecontrol posvetila prav vprašanjem, kako se vedenje in lastnosti bakterij spreminjajo, ko se v njihovo DNK integrirajo virusi.

»Virusi, ki jih bomo preučevali, spadajo med t. i. regulatorna stikala. Integrirajo se v funkcionalne gene gostitelja, kar prekine gen, ki se ne more več izraziti […] Pod določenimi pogoji se virus izreže in gen se spet lahko izrazi. S tem na nek način preklapljajo obnašanje gostiteljskega seva bakterij,« pojasnjuje dr. Anna Dragoš.

Predvajamo posnetek koncerta, ki je bil izveden 30. januarja v koncertni dvorani Forum Yehudija Menuhina v Bernu. Na koncertu so nastopili violinistka Esther Hoppe, violončelist Christian Poltéra in pianistka Hiroko Sakagami, na sporedu pa so bili Klavirski trio št. 27 v As-duru Josepha Haydna, Klavirski trio št. 1 v g-molu Sergeja Rahmaninova, imenovan tudi Elegični trio, in Klavirski trio v g-molu, op. 26, Antonína Dvořáka.

Odločna, celo jezna dekleta v mračnih okoljih že dolgo naseljujejo slike uveljavljene umetnice Tine Dobrajc, ki se trenutno v Galeriji SLOART predstavlja z razstavo Balkanske obljube. S spojem sodobnih ter tradicionalnih in folklornih elementov, kot so avbe, razmišlja o kulturi, ki nas določa. Tradicije pa ne želi izničiti, temveč o njej kritično razmisliti, je umetnica povedala v pogovoru ob razstavi Žival sem, ujeta v tvoj vroč beton pred dvema letoma. Vabljeni k ponovnemu poslušanju!

O delu
Pripovedovalka romana Ivana pred morjem se iz Pariza vrne v slovensko Primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa si je položila na nosečniški trebuh. Leto posnetka, 1943, je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu? Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in različnih generacijah iste družine, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Te niso povezane le s Parizom in Primorsko, vendar vsi ti premiki ne zmorejo pretrgati medčloveških vezi. Tudi trdi časi po koncu vojne so tako popisani z mehko avtoričino pisavo. Lep roman o nelepih časih in stvareh.

O avtorici
Veronika Simoniti (rojena l. 1967) je pisateljica, prevajalka in lektorica. Na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. Med letoma 1994 in 2009 je kot samozaposlena v kulturi – samostojna književna prevajalka – objavila vrsto prevodov iz italijanščine in francoščine (Calvino, Magris, Marani, Niffoi, Camilleri, Galimberti, Todorov …). Medtem je honorarno poučevala na zasebnih šolah in filozofski fakulteti v Ljubljani (kot lektorica italijanskega jezika) ter v Italiji. Od decembra 2008 je redno zaposlena. Prozna dela objavlja od leta 2000. Leta 2005 je izšel njen prozni prvenec Zasukane štorije (nominiran je bil za fabulo 2006 in 2007), leta 2011 druga kratkoprozna zbirka Hudičev jezik. Njen roman Kameno srce, ki je izšel leta 2014, je bil nominiran za kresnika, roman Ivana pred morjem pa za nagrade modra ptica, kritiško sito in kresnik; tega je leta 2020 tudi prejel.

Režiral je Klemen Markovčič,
tonska mojstra sta bila Gal Nagode in Sonja Strenar,
mastering: Damir Ibrahimkadić.
Glasbena oblikovalka je bila Darja Hlavka Godina,
fonetičarka pa Suzana Köstner.

Interpretira Ana Facchini.

Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija julija 2021.

Prejšnji teden je bilo v Mariboru drugo državno tekmovanje Mateja Hubada za mlade zborovodje, Zvok mojih rok.
Oddajo posvečamo njegovemu zadnjemu koncertu.

Tekmovanje sta pripravila Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in ljubljanska akademija za glasbo, umetniški svet pa je že prej izbral deset mladih kandidatov, starih do 35 let.
Merjenje so opravili v treh delih: začelo se je s kvalifikácijami, nadaljevalo z izbranimi petimi kandidati in končalo s finalom treh tekmovalcev. Na voljo so jim bili trije demonstracíjski ansambli: Komorni zbor Orfej, Dekliški zbor akademije za glasbo in za finale Akademski pevski zbor Maribor.
Program je bil znan vnaprej, za nastope pa je bil oblikovan iz obveznih in izžrebanih skladb.
Obvezna skladba za zadnji koncert je bila Jablana iz Dveh pesmi Toneta Kuntnerja Pavleta Merkuja: to bomo nocoj slišali trikrat, v izvedbah treh finalistov: Kristine Bogataj, Klare Maljuga in Toma Varla.

Pierre Daninos je v petdesetih letih prejšnjega stoletja izdal knjigo Zapiski majorja Thompsona, v kateri je prek optike upokojenega britanskega majorja W. Marmadukeja Thompsona, ki živi v Franciji, ponudil ironičen pogled na Francoze in francosko družbo. Lik majorja, ki je najprej ugledal luč v Figaroju, je postal izjemno priljubljen, Zapiski majorja Thompsona so bili prevedeni v več kot petindvajset jezikov. V izbranem odlomku francoski pisatelj in humorist, ki je umrl leta 2005, na iskriv način pretresa stereotipe o Francozih in seveda njihovih sosedih onstran Rokavskega preliva.

Prevajalka: Marija Kovač
Interpret: Zvone Hribar
Režiser: Igor Likar
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar
Redaktorici: Tadeja Krečič, Maja Žvokelj
Leto nastanka: 2003

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.