Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Uvodni del ponedeljkove Glasbene jutranjice uokvirjata glasbeni deli dveh čeških mojstrov Františka Xaverja Brixija in Josefa Myslivečka. Vmes se bodo zvrstili še Veracinijev Concerto a cinque v A-duru za violino in orkester, Haydnova uglasbitev marijanske antifone Ave Regina caelorum in Mozartova zgodnja Klavirska sonata št. 3 v B-duru, K. 281, ki jo predstavlja pianistka Mitsuko Uchida.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Uvertura k operi Čarostrelec Carla Marie von Webra v izvedbi orkestra Saške državne kapele iz Dresdna pod vodstvom Gustava Kuhna in Godalni kvartet v F-duru, op. 41/2 Roberta Schumanna v izvedbi kvarteta Melos.

Ameriška pesnica in pisateljica Sylvia Plath je živela v letih od 1932 do 1963. V svojem kratkem življenju je objavila le eno knjigo poezije in sicer Kolós leta 1960. Vendar je pravo priznanje dobila šele po smrti - leta 1982 so ji za zbirko zbranih pesmi posthumno podelili Pulitzerjevo nagrado. Zadnje leto življenja je bilo za Sylvio Plath izredno plodno; le v nekaj mesecih so nastale pesmi, ki so pozneje izšle v zbirki Ariel. Jutranjo pesem je prevedel Miha Avanzo, interpretacija: Stannia Boninsegna.

Ljubljanski akvareli Emila Adamiča, ki je v suiti za godala tonsko naslikal glasbene pejsaže šestih priljubljenih ljubljanskih krajev, so osrednje delo sklepnega dela Glasbene jutranjice. Pred njim bosta na sporedu Bruchova rapsodija za violončelo in orkester Kol nidrei in Sonata za klarinet in klavir Josepha Horowitza – obe v izvedbi slovenskih glasbenikov, zadnja ura pa bo v znamenju Introdukcije, teme in variacij za rog in klavir Richarda Straussa, Simfonije št. 1 finskega skladatelja Leevija Madetoje in Violinske sonate Edwarda Elgarja.

Za Šostakoviča je bilo prelomno leto 1960, ko so ga sprejeli v Komunistično partijo. A za navidezno otoplitvijo po Stalinovi smrti se je skrival še zahrbtnejši partijski načrt.
Šostakovič je postal maskota navzven idealne sovjetske povojne komunistične družbe. Na shodih je bil prisiljen brati besedila, ki so mu jih pisali drugi, ter spet pisati glasbo, ki je slavila dosežke komunizma. Skladatelja naj bi sprejem v stranko dokončno zlomil, njegov sin je dejal, da ga je dogodek spravil na rob solz. Tako je bil še vedno prisiljen ohranjati slogovno dvojnost v svojih delih ter se kritike sistema, v katerega je bil zdaj še bolj ujet, lotevati kar se da subtilno.

Češka v drugi polovici tega leta predseduje Svetu Evropske unije. Tako kot Slovenija predseduje drugič po vstopu v Unijo leta 2004. Za geslo si je izbrala besede svojega pokojnega predsednika Vaclava Havla iz njegovega govora ob podelitvi nagrade Karla Velikega v Aachnu leta 1996: Evropa kot naloga – premisliti, obnoviti, okrepiti. Po ruskem napadu na Ukrajino je morala program predsedovanja v celoti oblikovati na novo. Prednostne naloge so zdaj povsem v znamenju razmer v Ukrajini, pa tudi gospodarskih in socialnih posledic vojne za Evropo. Češka zaradi geografske bližine in zgodovinske izkušnje ukrajinsko vojno še posebno občuti. Država, ki je po migrantski krizi leta 2015 ostro zavračala sprejem beguncev iz Sirije in Afganistana, gosti več kot 360 tisoč pribežnikov iz Ukrajine.

Pravljico Rdeča kapica je v glasbeni jezik prenesel Darijan Božič. Skladatelj je na ljubljanski akademiji za glasbo diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. Na začetku svoje poklicne glasbene poti je več let deloval kot orkestrski glasbenik violist, najprej v orkestru ljubljanske Opere, potem v Orkestru Slovenske filharmonije. Ker je vrsto let delal v opernem orkestru, mu je, kot se je sam izrazil, »opera zlezla pod kožo, gledališče kot tako pa ga je vselej vznemirjalo.« Svojim skladbam je tako rad dodajal tudi govorjeno besedo.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Matjaž Mikuletič živi in dela v Ljubljani. Zaposlen je kot solist v Big Bandu RTV Slovenija, v katerem se je uveljavil ne samo kot solist na pozavni, ampak tudi kot komponist, aranžer in dirigent. Kot studijski glasbenik snema in aranžira tudi za številne druge glasbene skupine. Tokrat bomo slišali nekaj skladb, ki jih je podpisal kot komponist, aranžer, dirigent ali solist na pozavni.

Poslušamo:
Inspirations
Doomed
In the zone
A Child is born
Door #69
Slofunk
Line out
Whole texture
Ghost host
Parametric blue

Premiero pred domačim občinstvom je te dni končno doživel Orkester. Matevž Luzar je v celovečernem igranem filmu v črno beli tehniki prepletel pet zgodb in pet vidikov dogajanja in vsi so povezani s člani orkestra, ki iz Zagorja potuje na avstrijski festival pihalne godbe. Film bomo ocenili in pod kritiški drobnogled vzeli še akcijski film Hiter kot strel, ki ga te dni lahko ujamete na rednem sporedu naših kinematografov. V njem v vlogi poklicnega morilca s prikupnim imenom Pikapolnica zaigra Brad Pitt, režiral pa ga je njegov nekdanji osebni kaskader David Leitch.

Film, v katerem je v glavni vlogi nastopil Gary Cooper, pripoveduje o agentu Službe ameriških maršalov USMS, ki je razpet med občutkom dolžnosti in ljubeznijo do neveste. Kavboj Will Kane je pred poroko svoji nevesti obljubil, da se ne bo več postavljal v vlogo, v kateri bi se izpostavljal nevarnemu življenju, ter da se zavezuje novemu, povsem mirnemu družinskemu življenju.
Finančno uspešen film je prejel dobre ocene kritikov, na podelitvi za oskarja je bil nominiran v sedmih kategorijah: med drugim za najboljši film, najboljšega igralca, montažo, za izvirno glasbeno podlago in izvirno pesem.Film se je sicer na predstavitvi za javnost slabo izkazal. Tiomkin je celo zapisal, da so se "filmski strokovnjaki strinjali, da je film popolna polomija ... Producenti so omahovali, ali naj ga sploh objavijo." Skladatelj je zato odkupil pravice za naslovno pesem in jo kot singel s pevcem Frankiejem Lainom izdal za priljubljeni glasbeni trg. Skladba je takoj postala uspešnica po vsem svetu, na podlagi njene priljubljenosti pa je studio štiri mesece pozneje izdal film, v katerem je omenjeno pesem zapel zvezdnik kantri vesterna Tex Ritter.

Marc Johnson že desetletja sodi v sam vrh kontrabasistov na svetovni džezovski sceni. Je letnik 1953, rojen v Nebraski v Združenih državah. Kariero je začel kot kontrabasist v simfoničnem orkestru. Ko je bil star 25 let, se je pridružil triu legendarnega pianista Billa Evansa, v katerem je ostal vse do Evansove smrti. Od takrat naprej je sodeloval z največjimi. Joe Lovano, Michael Brecker, Stan Getz, Bob Brookmeyer, Gary Burton, John Abercrombie, Bill Frisell, Pat Metheny, Eliane Elias, Enrico Pieranunzi, Joey Baron, Philly Joe Jones, Jack DeJohnette, Peter Erskine, Paul Motian, Steps Ahead – to so samo nekateri, ki so si v svoji zasedbi zaželeli njegov kontrabas. Prav tako je vodil zasedbe pod svojim imenom in snemal za kultno založbo ECM.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Rodovitno prst v zadnjih desetletjih siromašimo in izgubljamo z izredno naglico, a pravzaprav niti ne vemo, kaj s tem izgubljamo.

Današnjo oddajo Recital posvečamo pianistu Nelsonu Goernerju. Z deli Debussyja, Schumanna in Chopina, ki jih bomo slišali, se je 6. junija letos predstavil v dvorani Wigmor v Londonu.

Vladimir Makuc, interpret Krasa in mediteranskega duha, ki je posegal v srednji vek, v vesolje, in kot se zdi, tudi med računalniške piksle, je svojo značilno likovno govorico, ki se je kdaj mojstrsko približevala otroški risbi, organsko prelival med grafiko, slikarstvom in kiparstvom. Ptice, voli, krogi – kot zobati urni mehanizmi ali planeti. Steklene črepinje. Predvsem pa znaki, ki jim morda še sam ni razvozlal pomena, a je čutil njihovo moč. Je bil mistik, vizionar ali praktik? Morda vse to? Brez dvoma izjemen likovnik, ki je brezhibno obvladoval metier.

V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki so se umetniku, ki je živel v letih od 1925 do 2016, poklonili z retrospektivo. Jedro razstave je donacija 53 grafičnih listov, ki predstavljajo umetnikov ustvarjalni razvoj vse od 50. let prejšnjega stoletja do konca tisočletja. Vladimir Makuc je ta dela želel podariti Galeriji Božidar Jakac in že pripravil mapo, potem pa umrl, zato so pozneje v galeriji navezali stik s sinom Vladom Makucem. Na obsežni predstavitvi, katere kustos je umetnostni zgodovinar Miha Colner, si lahko ogledamo še slike, keramične izdelke, tapiserije, risbe in primere javnih naročil.

Roman, napisan v prvi osebi, se skozi oči desetletnega dečka dogaja ob koncu šestdesetih let na Tržaškem krasu in na podeželju Benečije, kjer je bil Slovenec zastrupljen s strahom pred izražanjem svoje narodnostne biti in zato prisiljen k izseljevanju oziroma izginotju. Deček, bolezensko zaznamovan s senco na pljučih, zaradi katere mora biti čim pogosteje v stiku z gozdom in čistim zrakom, živi svoje odraščanje v refleksiji do zunanjega in svojega, notranjega sveta, ki ga po večini projicira v domišljijske podobe, polne priučene krščanske kulture in resničnosti svoje delavske provenience. Ob miselnem in fantazijskem soočanju s strahotami iz časa druge svetovne vojne, o katerih mu pripovedujejo njegovi najbližji, odkriva grozo in brezup, ki ga še bolj odmikata iz realnosti v domišljijski svet hrepenenja in polepotenosti. Ob strahu pred izginotjem sebe in vseh drugih Slovencev, ki živijo na ozemlju med Tržaškim krasom in Benečijo, odkriva zamolčano resnico svojih najbližjih. Ta je določala njihovo usodo, v kateri je bilo služenje drugemu eno izmed primarnih poslanstev, to pa naj bi zagotavljalo posmrtno življenje v nebesih. Ob iskanju svoje identitete, miselne in včasih tudi fizične, v svetu, ki je pogosto zaznamovan z grobim provincializmom, se vzporedno dogaja zgodba, polna hrepenenja in ljubezni do deklice iz Benečije, za katero deček ve, da jo bo izgubil, a se obenem tolaži z mislijo, da mu bo ostal njegov svet odrešujoče domišljije. Knjiga je bila nominirana za nagrado kresnik 2006 in je izšla pri založbi Litera.

Interpret: Iztok Mlakar
Režija: Suzi Bandi
Izvirna glasba: Iztok Cergol
Produkcija: RAI-Radio Trst A, 2009

Predstavljamo jubilejni 40. Festival Radovljica

5. 8. 2022 – neposredni prenos na programu Ars
ANGLEŠKA UVERTURA

6. 8. 2022
AGRIPINA IN ARMIDA

8. 8. 2022 – neposredni prenos na programu Ars
ANTONIO TARSIA (1643–1722)

9. 8. 2022
SCHUBERT IN ONSLOW

11. 8. 2022
PURCELL, LOCKE IN YOUNG

12. 8. 2022
BACHOVE SONATE IN PARTITE – Prvi del

13. 8. 2022
BACHOVE SONATE IN PARTITE – Drugi del

13.-16.8.2022
MOJSTRSKI TEČAJ ZA KLJUNASTO FLAVTO Z MATEJO BAJT

16.8.2022
ADONIJE: ŽALNA GLASBA ZA BOGA LEPOTE

19. 8. 2022
POLLINI, MOZART IN BELLINI

21. 8. 2022
VEČERNICE V HAMBURGU

23. 8. 2022
CARL ORFF IN COMEDIAN HARMONISTS

Thomas Arne: Uvertura št. 8 v g-molu (Parisova sodba)
Georg Friedrich Händel: Concerto grosso št. 7 v B-duru, op. 6, HWV 325
Maurice Greene: Uvertura št. 1 v D-duru
Capel Bond: Koncert št. 4 v c-molu
Giuseppe Antonio Capuzzi: Koncert v D-duru za kontrabas in orkester, solo: David Sinclair
William Boyce: Simfonija št. 2 v A-duru (Oda za rojstni dan Jurija II.)

FESTIVALSKI BAROČNI ORKESTER
David Sinclair, kontrabas
Božena Angelova, koncertna mojstrica
Domen Marinčič, glasbeno vodstvo

Posnetek je nastal marca letos, nanj pa so se ujele Maša v G Francisa Poulenca, kompozicija Vita nova Gunnarja de Frumerieja in Gloria/Slava Larsa Edlunda.

V cikel Na valovih humorja smo uvrstili tudi zgodbo Leteči kadilec. Njen avtor Jasutaka Cucui, rojen leta 1934, je vodilni pisec znanstvene fantastike in literature nonsensa na Japonskem.

Prevajalec: Peter J. Vojvoda,
interpret: Saša Tabaković,
režiser: Alen Jelen,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
tonski mojster: Vladimir Jovanovič,
urednici oddaje: Tesa Drev, Petra Tanko,
leto nastanka 2019.

Petkovo džezovsko oddajo bomo namenili glasbi ameriške džezovske pianistke Beegie Adair. Za vedno se je poslovila 23. januarja letos, stara 84 let. Igrala je predvsem do ušes prijazen jazz – standarde in preproste priredbe priljubljenih pesmi. Odlikuje jo zelo čist zven klavirja. Njena kariera se je raztezala skozi šest desetletij, njeno igranje pa je posneto na več kot stotih albumih. Najraje je nastopala v triu, bila pa je tudi uspešna studijska glasbenica. Oddajo je pripravil Marko Kumer.