Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Slišali boste Jesensko pesem Josipa Murna - v njej se lirski subjekt ob pticah, ki so namenjene na jug, poslavlja od njih in od poletja in strahoma pričakuje prihajajočo zimo. Pesem je 2019 interpretiral dramski igralec Branko Jordan.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Koechlin je bil neomajno neodvisen duh, v prvi polovici življenja tudi z zagotovljeno materialno trdnostjo. Kot prepričan naprednjak se je ves čas zavzemal za vse, kar se je zgodilo novega in svežega v izjemnih letih francoske glasbe, začenši z Debussyjevim Favnom. Dostikrat goreča drža in žar do zagovarjanja, ali če je potrebno, tudi prepiranja za ideale, v katere je verjel, sta ga vodila v dolgoleten spor s krogom Franckovih učencev na čelu z D'lndyjem. Prepir z D'lndyjem je hkrati pomenil tudi spor s Societe National de Musique, to pa je tiste dni pomenilo izobčenje iz večine sodobnega glasbenega dogajanja v takratni Franciji. Zato je bil prav Koechlin eden najpomembnejših pobudnikov leta 1909 ustanovljene Societe Independant, na čelo katere se je postavil njegov učitelj Gabriel Fauré.

Kitaristka Klara Tomljanovič je vrhunska mednarodno priznana izvajalka, ki že vrsto let ustvarja v tujini. Živi med nemškim mestom Karslruhe in švicarskim Baslom in ima dober vpogled v sodobno glasbo, ki jo na svojih koncertih zelo rada izvaja. 1. septembra 2022 je v okviru festivala Imago Sloveniae nastopila na koncertu Dialog kulture in časa, na katerem je med drugim premierno izvedla štiri nova dela za kitaro, ki so jih napisali cenjeni ustvarjalci sodobne glasbe, madžarski skladatelj Márton Illes, Španec Alberto Carretero, islandsko nemški skladatelj Steingrimur Rohloff in Slovenec Tomaž Bajželj. Ob tej priložnosti je Klaro Tomljanovič pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.

Oddajo posvečamo slovenskemu skladatelju Mariju Kogoju, ki se je rodil 20. septembra 1892. Glasbo je začel pisati pri osemnajstih. Med letoma 1914 in 1917 je študiral kompozicijo na Dunaju pri Franzu Schrekerju in leta 1918 na Schwarzwaldski šoli pri Arnoldu Schoenbergu. Pozneje se je v Ljubljani preživljal s pisanjem kritik v tedanjih časnikih, potem pa je dobil službo v ljubljanski operi kot korepetitor in dirigent. Vrhunec njegovega ustvarjanja je opera Črne maske, pisal pa je tudi klavirsko glasbo in zborovske skladbe.

Tokrat začenjamo prvo od več oddaj o mitih in legandah na Slovenskem. So miti samo plod domišljije, želja in poenostavljenih predstav o življenju, svetu in vesolju? Zakaj se enaki mitološki motivi pojavljajo na različnih koncih sveta, čeprav v vsebinskih različicah? Ali je v mitih vendarle prastaro izročilo večne resnice?

V oddaji Oder bomo tokrat ponovili oddajo, v kateri je, kmalu po objavi biografskega romana RAC, pripovedoval pred dnevi preminuli legendarni slovenski igralec Radko Polič – Rac, ki je takrat na Radiu Slovenij tudi v obliki zvočne knjige tudi interpretiral vsebino dela, ki ga je napisala Petra Pogorevc.Tako v oddaji kot v knjigi ne manjka raznoterih registrov iz epizod življenja tega gledališkega in filmskega velikana. Napisale so se v intimi, med svojimi ljudmi, ali v umetniškem svetu.

Glasbena medigra

Gil Evans, pianist, aranžer, komponist in vodja orkestra je eden od najbolj eminentnih jazzovskih glasbenikov, ki je v svojem ustvarjanju združeval različne glasbene zvrsti.
GSvetovno slavo in ugled je dosegel, ko je začel pisati za velikega Milesa Davisa. Z njim je posnel štiri prelomne plošče. Leta 1960, deset mesecev po snemanju Davisove plošče Sketches of Spain, je posnel ploščo Out Of The Cool. Na njej sodelujejo trobentača John Coles in Phil Sunkel, pozavnisti Keg Johnson, Jimmy Knepper in Tony Studd, tubist Bill Barber, pihalci Ray Beckenstein, Budd Johnson in Bob Tricarico, kitarist Ray Crawford, basist Ron Carter ter bobnarja Elvin Jones in Charlie Persip.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

»Dunaj, mesto glasbe« bi lahko bil naslov koncerta Berlinskih filharmonikov, ki je bil 6. maja v Berlinski filharmoniji. Beethoven in Schubert sta uokvirila Mahlerja in Schönberga. Baritonist Christian Gerhaher je pel Pesmi na Rückertova besedila Gustava Mahlerja, na odru pa je debitiral dirigent, ki se je že priporočil kot Schubertov interpret: Antonello Manacorda. Štiri dela programa so zelo strnjena, Schubertova »Nedokončana simfonija« na koncu, pred tem redko slišana Druga komorna simfonija Arnolda Schönberga, kot uvod pred Mahlerjevimi pesmimi pa Beethovnova uvertura »Coriolan«. V tem programu se srečuje dunajska klasika zgodnjega 19. stoletja z dunajsko šolo zgodnjega 20. stoletja, delom pa je skupno še eno: predstavljajo boje – notranje in zunanje, udarce usode, ustvarjalne boje.

Fran je stopil iz prestrašene skupine profesorjev pred Graziolija, mu vrgel rokavico in rekel: Vemo, da ste zastopnik Italije. Če boste zaprli univerzo, bo to kulturni zločin nad malim narodom. Zgodovina vam tega ne bo oprostila. Grazioli je prebledel in razpustil avdienco, je povedal Klemen Ramovš, vnuk Frana Ramovša.
Na Ramovšev dan bomo širše osvetlili življenje in delo enega najpomembnejših slovenskih jezikoslovcev, ki je bil velik po dejanjih tudi zunaj svojega strokovnega področja. Bil je izjemen organizator, ustanovil je inštitut, ki danes nosi njegovo ime, zasluge pa mu gredo še za ustanovitev SAZU.
Njegovo življenje in delo bosta osvetlila vnuk Klemen Ramovš in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič.

Z ansamblom The Consort of Musicke pod vodstvom Anthonyja Roolyja ubiramo ljubezenske strune Monteverdijevih madrigalov, predvsem Sedme knjige.

Leto 1982. Lepotica Maša Dizdarević se v Sarajevu zaljubi v Vuka Stojadinovića. Tik pred poroko ženin v napadu besa ubije svojo nekdanjo ljubico. Medtem ko služi dolgoletno zaporno kazen, se Maša poroči z matematikom Duškom Todorovićem, potem ko z njim sklene dogovor, da bo to zveza »za določen čas«. Z njim ima dve hčeri. Leta 1992 Vuka Stojadinovića pomilostijo in pošljejo na planino Igman v boj proti bosanskim Srbom. Maša zapusti moža in hčerki, se nastani v hiši Vuka Stojadinovića, v katerega je še vedno zaljubljena, in čaka, da se vrne z bojišča. Z njim preživi nekaj dni, nato ga pred njenimi očmi ubije šrapnel minometne granate.
Inženir Max Altenberg leta 1997 po vojni v Bosni z Dunaja odpotuje v Sarajevo na humanitarno misijo. Tam ga neki prijatelj seznani z Mašo. Srečanje z njo naredi nanj globok vtis. Nekaj dni se sestajata in pohajkujeta po mestu in okolici. Nato se mora Max vrniti na Dunaj. Na poslovilni večerji v sarajevski restavraciji Dubrovnik mu Maša zapoje sevdalinko o rumenih kutinah iz Carigrada, ki ga odtlej spremlja vsepovsod.
Maša medtem odpotuje v Moskvo obiskat hčeri in nekdanjega moža. Tam ostane leto dni. Ko se vrne v Sarajevo, izve, da je zbolela za pljučnim rakom. Po neuspešni prvi operaciji leta 2000 vnovič vzpostavi stik s Petrom Altenbergom. Na Dunaju jo po njegovem posredovanju drugič operirajo. Okreva v hišici na griču Kahlenbergu nad Dunajem. Jeseni se Max preseli k njej. Med njima se razvije neustavljiva ljubezen. Čeprav se zdijo izgledi za ozdravitav slabi, potujeta na Štajersko, v Budimpešto in Grčijo. To je najsrečnejše obdobje njune zgodbe. Vendar se bolnici stanje nezadržno slabša. Medtem ko je Max na službeni poti v Istanbulu, Maša 11. novembra 2002 umre v bolnišnici v Klosterneuburgu na Dunaju. Altenberg se z izgubo ne more pomiriti. Zaman jo išče vsepovsod. Nazadnje se spet zateče po nasvet k Petru Kernu. Ta ga pošlje na pot na jug, da si bo kot Orfej vnovič obudil ljubljeno.

Muzikal My Fair Lady (Moja draga lady), katerega avtorja sta Alan Jay Lerner in Frederick Loewe, sodi med največje uspešnice na področju te glasbeno-odrske oblike. Temelji na znani komediji Georgea Bernarda Shawa Pygmalion. Za priredbo Pygmaliona se je pisec libreta Lerner začel zanimati že leta 1952. Snov se mu je zdela dovolj zanimiva, a se je najprej posvetoval še s skladateljem Loewejem o možnostih za oblikovanje libreta. Obema se je sprva zdel projekt težje izvedljiv, kajti v Shawovem Pygmalionu nastopa malo oseb pa tudi dejanje poteka brez vmesnih epizod, kar onemogoča vključevanje večjega števila ansambelskih prizorov in manjših vlog. Loewe pa je imel pomisleke tudi glede sklepne poante, s katero bi ne mogel učinkovito zaključiti muzikala. Po dveh letih premora sta se Lerner in Loewe leta 1954 znova lotila Pygmaliona in tokrat presenečeno ugotovila, da Shawov Pygmalion ne zahteva nikakršne predelave. Vse, kar je bilo potrebno storiti, je bilo le to, da dejanje, ki se odvija za odrom, preneseta na sceno, tj. da ga integriata v dogajanje na sceni, pri čemer so se ponudile možnosti za večstransko glasbenodramaturško oblikovanje.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Pri založbi Družina je z letnico 2021 izšla izjemna knjiga z naslovom Tišji glasovi. Prinaša prevode pesmi nemških romantikov, ki jih pri nas skorajda ne poznamo. Eden izmed njih je tudi Nikolaus Lenau, najvidnejši avstrijski lirik devetnajstega stoletja. Rodil se je v mestu Csatád v današnjem romunskem Banatu. Po letu 1830 se je popolnoma posvetil pesniškemu ustvarjanju. Živel je v Ameriki, v Stuttgartu in na Dunaju, umrl je leta 1850. Predstavlja ga Matej Venier, prevajalec njegovih Pesmi iz trsja, v oddaji pa bomo slišali tudi znamenite Gozdne pesmi v prevodu Braneta Senegačnika. Vse pa najdemo v omenjeni knjigi Tišji glasovi.

Interpret Saša Tabaković,
bralka Mateja Perpar,
glasbena oprema Nina Kodrič,
tonska mojstrica Mirta Berlan,
režija Klemen Markovčič,
urednica Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2022.

Tokrat smo v oddaji Po poteh elektroakustične glasbe obiskali zvočne delavnice argentinskih skladateljev in skladateljice in poslušali dela Mariana Fernandeza, Juliete Shewach, Pedra Ochoe, Daniela Judkovskega in Federica Martineza. Prebrali bomo tudi dve argentinski pesmi Ptica se dvigne v svojem letu in Morsko pokopališče Paula Valeryja v prevodu Borisa A. Novaka.

Samo Kreutz je pesnik tihih, intimnih doživetij in izvirne metaforike, s katero briše mejo med zunanjim in notranjim. Je avtor več zbirk poezije, kratke proze in romana - nazadnje je izdal zbirko Da te imenujem morje. Nekaj kot strah je njegov še neobjavljeni ciklus petih pesmi.

Interpret Željko Hrs,
režija Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Vjekoslav Mikez,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2022.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.