Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan z glasbo Telemanna, Sebastiana in Emanuela Bacha, Tartinija, Vivaldija, Lullyja, Debussyja, von Dittersdorfa, Albrechtsbergerja, Beethovna, Schuberta, Saint-Saënsa, Webra, Bizeta, Gershwina in Schumanna.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

France Prešeren se je rodil 3. decembra 1800. Njegov rojstni dan zaznamujemo z eno njegovih vedrejših pesmi. Hčere svet je po obliki romanca in sodi med Prešernova mladostna dela. Velja za prvo romanco v slovenščini. V njej opisana ljubezen je neproblematična, daleč od zapletenih in težavnih čustev poznejših Prešernovih pesmi. Interpretira dramski igralec Ivo Ban.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

"Še vroči" posnetki s Sozvočenj za zbore Štajerske in Pomurja ter pogovori z zborovodji nagrajenih sestavov.

Pred dnevi je v 85. letu umrl fotograf Joco Žnidaršič. Njegovo izjemno fotoreportersko delo je povezano predvsem s časopisom Delo, kjer je bil od leta 1974 do upokojitve tudi urednik fotografije. Vseeno njegove fotografije poznamo vsi. V fotografski objektiv je ujel desetine najpomembnejših dogodkov, ki so zaznamovali naš čas. Leta 2021, ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije, so v Cankarjevem domu pripravili razstavo njegovih ikoničnih fotografij. Takrat se je z Jocem Žnidaršičem pogovarjal Žiga Bratoš.

Dvakrat zapored poslušamo glasbo iz zahodnoafriške države Sierra Leone, in sicer se posvečamo ljudstvu Mende, drugi največji etnični skupini, ki živi na jugu in vzhodu države. V prvi oddaji se posvečamo njihovi glasbi, kot je zvenela kmalu potem, ko je država leta 1961 postala neodvisna. Glavno vlogo imajo tolkala in glas, vsebinsko pa so pesmi in plesi povezani s preprostim življenjem in delom, pa seveda z izražanjem duhovne pripadnosti.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V panoramskem zvočnem popotovanju bomo danes razkrili imena Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada, takoj zatem pa se pomudili pri zavezah visoke politike h gradnji nove stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice, NUK 2. Pogledali bomo na Ig, kjer zaključujejo projekt Interpretacija biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč na ljubljanskem Barju, podrobneje pa se bomo posvetili še nekaterim razstavam in dogajanju ob 222. obletnici Prešernovega rojstva, ki jo bo zaznamoval pestri Ta veseli dan kulture; med drugimi razstavi slovenskega impresionista Mateja Sternena v Narodni galeriji, razstavi Mitja Ficka in Marka Jakšeta v Mestni galeriji Ljubljana in 40 let sem delal, Hlapec Jernej – od Cankarja do Skrbinška in Delaka, na Slovenskem gledališkem inštitutu. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra.

Nedavno je v Slovenski kinoteki gostovala Kinoteka Severne Makedonije s programom, ki so ga sestavljali žanrsko raznovrstni filmi iz različnih obdobij. Program je ponudil odlično priložnost za pregled zgodovine makedonske kinematografije – ta se je začela že leta 1905 s filmi bratov Manaki, fotografskih in filmskih pionirjev na področju Balkana in tedanjega Osmanskega cesarstva. Njun prvi film, Tkalke, je prikazoval njuno babico Despino pri tkanju. Zelo pomembni so bili tudi etnografski filmi, med njimi filmi prve makedonske režiserke in scenaristke, pionirke etnofilma Vere Kličkove, pa makedonska animacija. Pregled zgodovinskega ozadja pojasnjuje mednarodni uspeh sodobnih makedonskih celovečernih filmov – in o njem je govoril direktor Kinoteke Severne Makedonije Vladimir Angelov.

Poslušajte izvajalce in skladbe:Michel Camilo: Why Not (Camilo) Oscar Peterson: Girl Talk (Hefti) Stan Getz/Kenny Barron: People Time (Getz) Lia Pale & Mathias Rüegg: Diamonds And Pearls (Rüegg) Keith Jarrett: Sandu (Brown)

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

»Bacha igram vse življenje,« pravi Ewa Poblocka. Ugledna poljska pianistka je odraščala kot korepetitorka svoje mame, ki je pogosto pela arije iz Bachovih kantat in pasijonov. Je prva Poljakinja, ki je posnela oba zvezka Bachove zbirke Dobro uglašeni klavir. 3. oktobra je nastopila v londonski dvorani Wigmore, v sklopu BBC-jevega cikla komornih koncertov "The Lunchtime Concerts". Celoten program je namenila glasbi za instrument s tipkami Johanna Sebastiana Bacha; osrednji deli sporeda sta bila obsežnejši niz petnajstih sinfonij, ki jih v katalogu Bachovih del najdemo pod zaporednimi številkami od 787 do 801, ter Partita št. 5 v G-duru, BWV 829.

Ivanka Hergold je bila doma iz Gradišča pri Slovenj Gradcu, študirala je v Zagrebu in Ljubljani. Najprej je poučevala v Krškem, leta 1972 se je preselila v Trst in poučevala na šolah s slovenskim učnim jezikom. Objavila je več zbirk novel in črtic in leta 1980 roman Nož in jabolko. Prav iz tega besedila smo izbrali poglavje za današnjo Izbrano prozo, iz katerega bo moč prepoznati njeno inovativno pisanje. Je namreč fragmentarni dnevniški zapis Herte Jamnik, je zapisovanje dogajanja v dnevu po urah – v toku zavesti protagonistke. Kot na nekakšnem narativnem nepretrganem filmskem traku se vrstijo dogodki, občutki, hrepenenja, veselja in žalosti, v katerih se lahko vsakdo prepozna.Režiserka Živa Bizovičar,igralka Lučka Počkaj,glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina mojster zvoka: Matjaž Mikličurednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.Produkcija 2022

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Ko je bil Wagner sredi pisanja tretjega dela tetralogije, se mu je ta tematika nenadoma uprla. Izgubil je vso voljo, saj se je dobro zavedal, da nobeno operno gledališče ne bi tvegalo uprizoritve tako velikanskega dela, kot je Nibelungov prstan. Zato si je zaželel svoje, v katerem bi predstavljali samo njegova odrsko-glasbena dela. Vemo, da se mu je tudi ta želja izpolnila, vendar šele leta 1876. Nastopili so: Andreas Schager (Siegfried), Tomasz Konieczny (Popotnik), Daniela Köhler (Brünhilda), Arnold Bezuyen (Mime), Ólafur Kjartan Sigurðarson (Alberich), Wilhelm Schwinghammer (Fafner), Okka von der Damerau (Erda) in Alexandra Steiner (Gozdni ptič). Orkester Bayreuthskega festivala je vodil Cornelius Meister.

Sila spomina je skupni naslov našega izbora pesmi Franceta Prešerna: Prosto srce, Kam, Sila spomina, Spomin na Andreja Smoleta, Nezakonska mati in Pevcu.Interpretacija Slavko Cerjak,zvok in montaža Jure Culiberg,režija Jože Valentič,redakcija oddaje Tesa Drev Juh,posneto leta 1996.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.