"Če že ne morem leteti, naj vsaj pojem." Z mislijo ameriškega skladatelja in avtorja besedil Stephena Sondheima začenja avtobiografijo na svoji spletni strani ena najopaznejših slovenskih pevk, ki občinstvo navdušuje s svojim edinstvenim glasom in glasovnim razponom, izjemno odrsko prisotnostjo ter izredno širokim repertoarjem, ki sega od opere, samospeva in drugih klasičnih vokalno-instrumentalnih del do šansona, džeza, slovenske ljudske pesmi, popa, gospela in muzikala. V nočnem programu bomo nekaj iz tega repertoarja zavrteli tudi ob pogovoru Lucije Grm z neprekosljivo vokalistko Nuško Drašček.

Darovanje organov je vedno aktualna tema, saj potreba vedno presega možnosti. Slovenci smo po raziskavah javnega mnenja naklonjeni darovanju organov, vendar je odstotek tistih, ki se uradno opredelijo za to, še vedno precej nizek. Zdaj na presaditev organa čaka več kot 200 bolnikov. Transplantacijska medicina v Sloveniji je tudi v obdobju korone dosegla nekaj izjemnih dosežkov – izstopata predvsem prva presaditev pljuč pri otroku in uspešna presaditev pljuč pri bolniku s koronavirusno boleznijo. O vsem tem z direktorico zavoda Slovenija Transplant prim. Danico Avsec, dr. med., v ponovitvi oddaje Med štirimi stenami. Oddajo je pripravila Darja Groznik.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Ste tudi vi opazili, da nas je ta naša ljuba korona kot družbo kar malce radikalizirala? Povsod imamo neke skrajneže. Radikalce, ki bi radi obrnili svet po svoje. Žal si moramo priznati, da imajo ti radikalci običajno negativen prizvok. Kar zmoti nas, ko slišimo to besedo. Pa vendar ni nujno, da bi bilo tako. Beseda radikalno izvira iz latinske besede radix – to pomeni korenina. In v tem smislu je radikalno tisto, kar ni le zunanje, temveč globlje, korenito. In naj bo na mestu vprašanje, kam in kako globoko razprostiram svoje korenine. Ker kako lepo in prijetno je srečanje z nekom, ki ima močne korenine. Srečanje s človekom, ki je zasidran v ljubezen, v Boga, v Dobro. Tak človek je trdna opora mnogim prijateljem, ki se znajdejo v stiski. Pa ne le prijateljem, sočloveku na splošno. Lahko bi rekli, da je kot hrast, globoko zasidran tako v zemljo kot tudi v nebo. In kot vemo, mogočna drevesa ne koristijo zgolj sama sebi. Njih krošnje so prebivališče mnogim pticam, senca prija celo človeku, a skrite korenine ščitijo naša tla pod nogami, da le ta ne bi spolzela in se spremenila v plaz.
Morda pa torej naša družba potrebuje radikalce. Ljudi, ki bi s svojimi globokimi koreninami ščitili, da nam tla pod nogami ne bi spolzela. Ne tistih z negativnim prizvokom, ki si prizadevajo le za svoje ideje in so zanje pripravljeni žrtvovati druge, celo nedolžne. Potrebujemo radikalce dobrega. Osebe, ki imajo globoke korenine, ki so radikalne v dobrem. Slutim, da si tega ne želim le sam, ampak da nas je takih mnogo.
In če se obrnem tudi nase, se zavedam, da kot letošnji novomašnik včasih tudi sam izpadem radikalec. Skupaj s sobrati, s katerimi bom v teh dneh posvečen v duhovnika, sem se odločil za radikalno pot. Verjemite mi, želeli bi si, da bi bila ta naša pot zares radikalna in da nas ne bi premamila plitvost konformizma in prilagajanja trenutnim muham družbe. Le tako vam bomo namreč lahko dali to, kar od nas pričakujete. Da bi globoko zakoreninjeni v Kristusa z vsem srcem, vso dušo in vsem, kar smo služili Bogu in ljudem. Prosim Vas, spodbujajte nas k temu in molite za nas.
In naj to današnjo misel končam z željo. Kar želim vam, dragi poslušalci, želim tudi sebi in svojim. Da bi bili prav vsi koreniti. O, da bi le pognali globoke korenine. Tako globoke, da bi črpali iz Boga. In napolnili svet z Ljubeznijo.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Tudi poleti naj ne bi pozabili na rekreacijo, čeprav so temperature visoke. Vendar moramo biti ob tem pozorni, koliko tekočine popijemo in v katerem delu dneva se odločimo za hojo, tek ali kolesarjenje. Gostja dr. Petra Zupet, dr. med., specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Kako smo se v obdobju, ko so nam delodajalci odredili delo od doma, prilagodili na novo obliko dela, katere so njene dobre in katere slabe strani, ki smo jih prepoznali v praksi, in kakšne spremembe nas čakajo v prihodnosti? Bomo bistveno več delali od doma kot prej, tudi ko tega od nas delodajalec ne bo zahteval, zaradi višje sile? Sta za zaposlene prihranek časa za prevoz na delo in delo v udobnih oblačilih dovolj velik magnet za odločitev za delo od doma? Kaj pa delodajalci – jih prepriča prihranek pri prostoru in energiji?

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Še nekaj drugih poudarkov iz oddaje:
-Nabrežje Drave v Mariboru bogatejše za tribuno
- Bo mogoče jesen življenja dejavno preživljati tudi na kmetijah?
-Združenje zgodovinskih mest z abonmajem "Polna žica kulture"
-Pestro kulturno dogajanje bogati počitniške dni

Ob 30-letnici slovenske države se kritično oziramo na nekaj zunanjepolitičnih dejavnosti, dosežkov pa tudi zamujenih priložnosti. Pred mikrofon smo povabili kritične mislece mlajšega rodu.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Slovenci na dolgi rok varčujemo neučinkovito. Čeprav privarčujemo kar 13 odstotkov razpoložljivega dohodka pa je struktura naših prihrankov povsem nedonosna. Glavnino namreč nalagamo v banke in to kljub negativnim obrestnim meram in celo ležarinam. Ob tem je naš borzni trg še vedno nerazvit in zanemarjen. Kako ga oživiti in to na način, da bodo naši prihranki tako donosni, da bodo pokrili tudi pomemben del stroškov v času naše upokojitve? Rešitev je lahko obvezni tretji pokojninski steber, poudarjajo nekateri.

O tem voditeljica Urška Jereb in gostje:
- Stanislava Zadravec Caprirolo, predsednica Združenja bank Slovenije,
- Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze,
- Blaž Bračič, član uprave NLB skladi,
- dr Igor Lončarski, ekonomist z Ljubljanske ekonomske fakultete.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

V Duhodolju, vrh sveta, tam duhovi so doma.
Pripoveduje: Uroš Smolej.\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Napisala: Bina Štampe Žmavc.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

Osamosvojitve Slovenije se živo spominjajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Kako so tedanje razmere spremljali in kako doživljali? Kaj so jim prinesla tri desetletja samostojne države in kaj si želijo? O tem razmišljajo novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence in gospodarstvenik Edi Kraus, oba iz Furlanije – Julijske krajine, dolgoletni predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, koroški slovenski odvetnik Matevž Grilc in vodja celovškega Unikuma Emil Krištof, novinarka z Reke Marjana Mirković in predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman.

Nocoj se bomo odpravili na morje, vsaj z zgodbami, ki smo jih posneli v Piranu. Tam smo se mudili skupaj s kolegi sestrske televizijske oddaje Kaj govoriš, s katerimi smo preverili koliko oziroma če sploh na Primorskem živijo Romi in kakšen jezik govorijo. Med drugim smo se na Tartinijevem trgu pogovarjali s primorskim kitaristom Teom Collorijem, ki je reden glasbeni gost Naših poti. Pogovarjali smo se še z glasbenim producentom in glasbenikom romskih korenin, Denisom Horvatom, ki že leta tesno sodeluje s Teom Collorijem, produciral je tudi njegov zadnji, tretji studijski album Molto Aligatore. Obiskali pa smo še Zaliko Cener, ki se je v Piran, tako kot Denis, preselila iz romskega naselja v Prekmurju. Tudi junijska rubrika romskega jezika prinaša zvok morja, s Samanto Baranja smo se pogovarjali o tem, kakšen romski jezik govorijo na Primorskem in kakšnega v sosednji Italiji in na Hrvaškem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Katalena: Kužne pesmi... »Kužne pesmi« so album nekaj manj kot eno uro dolgega toka močnih vsebinskih in zvočnih izzivov, ki se ga ne boste naveličali, tudi ne po večkratnem soočanju s skladbami z njega.

Maja Vidmar s svojo poezijo pomembno sooblikuje sodobno slovensko kulturo. Ob njenem okroglem jubileju smo v oddajo uvrstili nekaj pesmi iz njene zbirke Pojavi in vas vabimo k poslušanju.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.