V prvih dveh urah nočnega programa se bomo z glasbo spomnili leta 2021. Glasbeniki Nina Pušlar, Kevin Koradin, Stella, Eva Boto, Samuel Lucas, Saša Lešnjek, Nino, Neisha, Taja, Andraž Hribar, Samantha Maya in skupine Joker out, Gedore, Happy Ol Mcweasel, Manouche, Joker Out, Batista Cadillac in Flirrt pa bodo povedali tudi kakšen izziv za leto 2022. Izvajalci in skladbe so bili na vrhu lestvice Top 17, ki bo letos praznovala že 37 let. V preostanku noči bomo ponovili pogovor z Agatho Kovač in vas razvajali z glasbo Diane Krall. Nočni program pripravlja Robert Zajšek.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Danes je praznik Gospodovega razglašenja, ljudje mu pravijo tudi praznik svetih treh kraljev.
Pogled v zvezde in nebo je človeka od nekdaj navduševal. Dajal mu je slutiti neskončnost, neomejenost, in ga hkrati vračal vase. Od nekdaj je pogled v zvezde in vesolje obračal človeka tudi k Bogu. Zato ni čudno, da se v božični zgodbi pojavi zvezda vodnica.
Že v Četrti Mojzesovi knjigi beremo prerokbo, ki napoveduje: »Zvezda vzhaja iz Jakoba in žezlo se vzdiguje iz Izraela« (4 Mz 24,17). O svetlobi od zgoraj in znamenju z neba so večkrat govorili preroki, še posebno prerok Izaija: »Vstani, prestolnica Jeruzalem, zasij ... Kajti glej ... nad teboj vzhaja Gospod in njegovo veličastvo sije nad teboj. Narodi bodo prišli k tvoji luči, kralji k siju tvoje zarje« (Iz 60,1–3). Tu imamo torej obilje svetlobe, ki jo je evangelist Matej preoblikoval v podobo zvezde vodnice, imamo tudi kralje narodov. V svetih spisih je zato manjkal samo še kraj, na katerem bo vzšla Davidova, kraljeva zvezda, ki bo naznanila rojstvo Mesije. Določil ga je prerok Mihej, ki ga evagelist Matej navaja v poročilu o obisku treh modrih z Vzhoda: »In ti, Betlehem v deželi Judovi, nikakor nisi najmanjše med Judovimi vodilnimi mesti; iz tebe bo namreč prišel vodnik, ki bo pasel moje ljudstvo Izraela.«
V pripovedi o obisku treh modrih z Vzhoda se nam zdi čudno, da trije modri niso šli naravnost v Betlehem, na kraj dogodka, ampak so Odrešenika najprej iskali v Jeruzalemu. Evangelist Matej nam s tem hoče povedati: Pot do Odrešenika vodi skozi sveta izročila. Jeruzalem je bil kraj takratne svetne in svete oblasti. Drugo skrito sporočilo pa je, da se Jeruzalem ob tej novici ni zganil, čeprav je Betlehem le dobrih osem kilometrov daleč od glavnega mesta. Do Odrešenika so prišli le trije iskalci, ki so prepotovali zelo dolgo pot in so pripadali poganskim narodom. To je pomembno sporočilo za vse čase: biti na poti, iskati, biti odprt za novo, pustiti se presenetiti, slediti zvezdi resnice, gledati s srcem.
V novi zavezi se podoba zvezde pojavi še enkrat, v Drugem Petrovem pismu: »Prav delate, da nanjo (na preroško besedo o Kristusu, op. Z. Š.) pazite kakor na svetilko, ki sveti na mračnem kraju, dokler ne zasije dan in ne vzide danica v vaših srcih« (2 Pt 1,19). Zvezda danica je vera v Jezusa Kristusa, v Luč, ki razsvetljuje vsakega človeka. Tej luči so sledili trije modri. Vsak človek, ki se odpravi na pot k tej luči, postane eden izmed modrih. »Padli so predenj in ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire.« Pravi zaklad za Kristusa je odprto in verujoče srce. Odrešenik pa je zvezda vodnica človekovega srca.

Na današnji praznični dan svetih treh kraljev bomo z našim dopisnikom Jožetom Žuro predstavili običaj koledovanja treh kraljev. Koledniki, ki v številne domove prinašajo upanje in veselje, so zaradi covida že drugo leto ostali doma. Koledniška skupina iz Drašičev je običajno v teh dneh obiskala tudi več kot 200 družin z obeh strani Gorjancev, pa stanovalce v metliškem domu starejših, zdravstveni dom in vrtec. Njihovo poslanstvo je imelo tudi dobrodelno noto. Ustavili pa se bomo tudi v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. V pritličju Jakčevega doma je namesto umetniških slik na ogled fotografska razstava Glasba skozi objektiv Draga Vovka. V tokratni Lokalni čas se nam oglaša Jože Žura.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

"Kako zanimivo bi bilo 'pokukati' v možgane Magnusa Carlsena," je ob pripravah na tokratno epizodo dejal dr. Simon Brezovar, klinični psiholog, ki rad ob prostem času odigra kakšno partijo šaha, še bolj pa ga s strokovnega vidika zanima, "kakšni mentalni procesi se odvijajo v možganih velemojstrov, da igrajo na tako vrhunskem nivoju".

Raziskave igralcev šaha pa so ugotovile nekaj zelo zanimivega, kar nas bo odpeljalo do omrežja v možganih, ki je tesno povezano z zaznavanjem obrazov. Imenuje se fuziformni gyrus. Kako se spreminja in odziva na prepoznavanje šahovskih partij v primerjavi s prepoznavanjem obrazov? Kako se pri tem razlikujejo novinci v šahu v primerjavi z mojstri? Koliko je prirojenega talenta in kakšno vlogo pri genialnosti nosi trening? In česa se lahko naučimo iz primera sester Polgar?

Vse to v tokratni epizodi!
Pripravlja: Mojca Delač.

V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Skokovit porast novih okužb s koronavirusom v Sloveniji kaže, da je pred nami peti val epidemije. Čeprav že ves čas spremljamo podatke iz Velike Britanije, Belgije in Italije, je marsikdo presenečen nad pospeškom, ki ga je epidemija dobila v Sloveniji. Ali je velika hitrost presenetila tudi prof. dr. Janeza Žiberta? Kakšna je njegova napoved za peti val? Kako hiter je omikron? Prof. Žibert predava na zdravstveni fakulteti v Ljubljani in sodeluje s sledilnikom covid-19.

Slika predstavlja napovedi gibanja dnevnega števila zaznano okuženih v Sloveniji do konca meseca januarja 2022. Projekcije so bile narejene 5. januarja 2022 in predstavljajo oceno gibanja sedemdnevnega povprečja dnevno okuženih v 5. valu ob upoštevanju različice omikron po napovedih modela J. Žiberta.

V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu nas vedno radi sprejmejo. Kako so preživeli zadnji dve leti, smo v pogovorih s stanovalci že slišali, kot povsod, je bilo tudi pri njih potrebne veliko energije, dobre volje in iznajdljivosti.
Danes bo naš sogovornik gospod Adolf Čas. Pravi, da komaj ve za korono, zakaj, pa boste izvedeli v naslednjih minutah.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Številke novih okužb s koronavirusom so še naprej izredno visoke, prav tako tudi delež pozitivnih testov. Število hospitaliziranih bolnikov pa zdaj stagnira, pri tem pada delež tistih na intenzivni negi. In prav od zadnjega bo odvisno zaostrovanje ukrepov: pri številu 200 svetovalna skupina predlaga pogoj PC+, pojasnjuje njena vodja Mateja Logar. Za zdaj so glavni ukrepi cepljenje, zmanjšanje stikov in delo od doma.

Preostale novice: Francija nadomešča covidno potrdilo s cepilnim potrdilom. Severna Koreja potrdila preizkus hipersonične balistične rakete. Đoković ostaja v Avstraliji še do ponedeljka, a bo verjetno moral zapustiti državo.

Drugi poudarki:
V Nazarjah opozarjajo na nujnost nočnega zdravniškega dežurtsva
Zaposleni v Delamarisu na kolektivnem dopustu izjemoma januarja. Razlog: podražitev elektrike
Stečajnemu upravitelju Bresta na drugi dražbi uspelo prodati celoten kompleks
V Šišenski soseki 6 vroča kri zaradi zelenic: stanovalci za ohranitev, lastnik za pozidavo

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na področju visokega šolstva se nam, kot zdaj kaže, obetajo precejšnje spremembe. Vlada je že marca lani pripravila izhodišča za nov način financiranja visokošolske študijske dejavnosti, s katerimi naj bi se zavodi odzivali na potrebe družbe. Sprejela je tudi namero o ustanovitvi nove, četrte javne univerze s sedežem v Novem mestu. Aktualni razpis za podelitev koncesij pa po mnenju dela opozicije in strokovne javnosti daje prednost zasebnim zavodom, ki so blizu največji vladni stranki. Vodstva javnih univerz v spremembah vidijo grožnjo za razvoj visokošolskega prostora in opozarjajo na odsotnost široke javne razprave z vsemi ključnimi deležniki. O vsem tem voditelj Jure Čepin s sogovorniki.

Gostje:
- prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani,
- prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru,
- prof. dr. Borut Rončević, predsednik upravnega odbora Fakultete za informacijske študije v Novem mestu,
- doc. dr. Barbara Toplak Perovič, glavna tajnica Alma Mater Europaea – ECM,
- dr. Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Na Prvem bo sledila prva epizoda zvočne knjige Leninov park avtorja Tadeja Goloba. Knjigo pod režisersko taktirko Ane Krauthaker prebira dramski igralec Saša Tabakovič. Zvočno knjigo lahko slišite vsak dan ob 19.10 na Prvem, v celoti pa jo lahko kupite na spletni strani ZKP RTV SLOVENIJA.

Deček je razveseljeval kralja, tako da se je v deželo Tižule Mižule povrnil smeh.
Pripoveduje: Janez Škof.
Napisala: Manka Kremenšek.
Posneto v studiih Radia Slovenija1992.

Vsak prvi četrtek v mesecu na Prvem pihamo prah s starih posnetkov. Tako tudi v prvem letošnjem Četrtkovem večeru domačih pesmi in napevov v letu 2022 ob pomoči ansamblov in zasedb: Avseniki; Toneta Rusa; Pavla Kosca; Kamniški koledniki; Borisa Franka; Štirje kovači; Alpski kvintet; Dobri znanci; Ano ur'co al pej dvej; Beneški fantje; Gorenjci; Mihe Dovžana; Fantje treh dolin in Zadovoljni Kranjci.



Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Eden najzanimivejših ameriških pesnikov druge polovice 20. stoletja, avtor dvanajstih pesniških zbirk in več knjig kratke proze in esejev, je bil prepričan, da je treba vsako pesem napisati – in prebrati – v enem zamahu, v popolni potopitvi v domišljijo.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Prigode iz preteklosti, ujete v ljudskem izročilu, lahko pomagajo osmisliti izzive sedanjosti. Kako pa bodo današnji trenutki ostali zapisani v glasbi? V Pesmi v žepu bomo delček odgovora na to vprašanje poiskali na dveh nedavnih albumih: »Kužne pesmi« skupine Katalena in »Šelestenja« Rudija Bučarja.

Avtor v črtici opisuje, kako je bilo v starih časih na deželi ob prazniku svetih treh kraljev. S tem praznikom, ki ima izvor v predkrščanskih časih in so ga kristjani prevzeli, je namreč povezanih veliko običajev, navad, tudi vraž. Navada je bila, da so prišli k vsaki vaški hiši koledniki, vaščani, preoblečeni v tri kralje. Vemo: trije modri z Vzhoda so se po evangelijskem izročilu prišli poklonit novorojenemu Jezusu v jaslih. Koledniki so zbirali darove za revne. Tako je tudi v črtici pokojnega slovenskega duhovnika, pesnika in pisatelja Toneta Polde. Interpretira jo dramski igralec Ivan Rupnik.