Slovenski 22-letniki navdušujejo športni svet. Luka Dončić, Janja Garnbret, Kristjan Čeh in Tadej Pogačar so najbolj izstopojoča imena, ki bodo pri 22-tih letih zastopala Slovenijo na olimpijskih igrah. Večina pri teh letih še nabira izkušnje v profesionalnem športu, omenjena četverica sodi med najboljše v svojih športih. O izjemni športni generaciji, rojeni tik pred letom 2000, razmišljamo v jutranji športni zgodbi.

Po vodnem referendumu smo se na hitro poklonili konsenzu, da mlade zanimajo zelene teme. Upanje, ki smo ga investirali v delnice ideje, da na mladih trajnostni svet stoji, je končno obrodilo tantieme. Nismo ga vrgli stran. Recikliralo se je. Nebuloze se bodo tokrat zapodile med tiste, na katerih svet stoji, in preverile, kako globoko je zelena misel v resnici vsajena v mlade duše zelene prihodnosti. Je zeleno zgolj všečna drža, ki ji nihče več ne sme nasprotovati, ker to ni dobro, ali imamo dejansko opravka z generacijo, ki ji ni vseeno? Pustimo se presenetiti!

Mihi brska po poljanah slovenske spletne inteligence in prebira modrosti anonimnežev.

V dopoldanskem Navalu na šport se posvetimo pestremu nogometnemu tednu s kar štirimi slovenskimi klubi v evropskih tekmovanjih, štiri dni pred slovesnim odprtjem olimpijskih iger v Tokiu pa natresemo tudi nekaj zanimivosti iz olimpijske vasi.

Pri nas živi 30 vrst netopirjev in te živali predstavljajo tretjino naših domorodnih vrst sesalcev, 23 vrst netopirjev pa je zvestih prebivalcev gradov in cerkva. V okviru projekta LIFE, integrirani projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji, je nastala publikacija Netopirji v stavbah kulturne dediščine Slovenije, ki sta jo pripravila Primož Presetnik in Aja Zamolo iz Centra za kartografijo favne in flore.

Človekoljubne organizacije, ki se podrobno ukvarjajo z nadzorom delovanja oblasti mejnih držav Evropske unije, že dolgo opozarjajo na nezakonite načine zavračanja beguncev in migrantov. Pri tako imenovanih "pushbackih" še posebej izstopa Grčija, ki to ves čas vztrajno zanika in trdi, da gre za turško propagando. Obtožb pa je bila deležna tudi Evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex, ki je del svojih sil preusmerila na mejo med Litvo in Belorusijo, kjer so v zadnjih tednih zaznali več nezakonitih prehodov meja. Gre pri tem samo za politično igro Belorusije po zgledu Turčije? Kakšne so razmere beguncev in migrantov na mejah Evropske unije?

Petindvajsetminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Zgodbe umetnosti in ustvarjalcev.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija traja približno 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na preteklo dogajanje. Vsebinsko je zelo raznovrstna, saj zajema politiko, gospodarstvo, afere, zdravstvo, šolstvo in kulturo, ob koncu pa še petminutni športni prispevek.

V popoldanskih športnih minutah bosta v ospredju nogomet in olimpizem. Mednarodni olimpijski komite zaseda na prizorišču iger 32. olimpijade, domžalski nogometaši pa se pripravljajo na tekmo drugega kroga kvalifikacij za konferenčno ligo.

Zvezda repatica, odvržen cigaretni ogorek, angeli, mesec in nebo. Izbrane besede kantavtorja, ki se ni odrekel bendu, a začutil, da bi lahko pel in povedal še marsikaj. Poslušati in slišati ni enako. Jutranji koncert se vrača h koreninam kantavtorstva. Kitara in glas ter z njima povezane (z)godbe.

Domžalski nogometaši nadaljujejo kvalifikacije za nastop v ligaškem delu novonastalega konferenčnega tekmovanja. Tekmec je finska Honka. Vrhunce tekme ujamete v večeru na Valu 202.

Večerni spored 18:25

Izolacija med pandemijo covida-19 je drastično spremenila vsakdanja življenja ljudi. Ukrepi so izjemno prizadeli mlade. Študenti so se na primer morali izseliti iz študentskih domov, predavanja so se preselila na Zoom, prijateljstva in intimni stiki pa tudi. Kaj se je dogajalo med prvim zaprtjem v intimnih partnerstvih, so raziskovali na Mirovnem inštitutu. Ugotovili so, da so ljudje med prvim zaprtjem spoštovali navodila in omejitve. Številni pari, ki niso sodili v kategorijo nuklearne družine, so tako prekinili fizične stike. Raziskava je pokazala, da so odlok o prepovedi prečkanja občinskih meja včasih sicer kršili, ob tem pa so se počutili kot kriminalci, bili so v stresu in strahu, da jih bo ustavil policist in jim napisal kazen, ali pa jih bo prijavil sosed človeka, h kateremu so prišli na obisk v drugo občino.