Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

V 4. izdaji posebne jutranje informativne zborovske oddaje pod drobnogled postavljamo včerajšnji koncert šestčlanske vokalne skupine Singer Pur in podrobneje napovedujemo današnji popoldanski koncert štirih nacionalnih mladinskih zborov iz Katalonije, Avstrije in Slovenije. Osrednji gost v oddaji bo Sebastjan Vrhovnik, slišali pa boste tudi nekaj navdušenih odzivov poslušalcev koncerta Singer Pur, kratko izjavo latvijskega dirigenta Marisa Sirmaisa o jedru koncertnega programa popoldanskega koncerta in delu z mladimi, izkušnjo Alenke Podpečan pri aktivnem zborovskem sodelovanju s Sirmaisom ter pregled bogatih vsebin na festivalski televiziji.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pred nami je druga oddaja iz cikla Skladatelj tedna, posvečenega Georgeu Gershwinu. V prvi oddaji smo spoznavali Gershwinovo okolje, v katerem je odraščal, njegove razposajene otroške in najstniške dni, prve stike z glasbo ter prve učne ure in muzikalna prijateljstva. Njegova zgodba je stereotip značilne zgodbe vzpona 'iz nič' z začetka 20. stoletja. Ob pomoči svoje glasbe se je namreč razvil v eno najbolj spoštovanih osebnosti newyorške družbe. Tako pesmi, ki jih je pisal za Broadway, kot resnejša koncertna dela so mu prinesli slavo in denar. Kariera skladatelja in izvajalca tako resne kot zabavne glasbe, ki ga je pripeljala od Tin Pan Alleyja prek Broadwaya do dvorane Aeolian v New Yorku, je bila značilna ameriška zgodba o vzponu iz revščine v svet bogastva.

V oddaji gostimo pianista Urbana Staniča, ki velja za enega najuspešnejših pianistov mlajše generacije. Prejemnik vrste nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih je pred kratkim magistriral, študij klavirja pa jeseni nadaljuje na Univerzi za glasbo na Dunaju. V sredo, 21.7.2021, se s samostojnim recitalom predstavlja v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani v okviru cikla Mala terasa sredi Ljubljane. Ob tej priložnosti se je z Urbanom Staničem pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. Vabljeni k poslušanju.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Tokrat ponavljamo oddajo Gorenjska železnica in življenje ob njej.
Sredi 19. stoletja je železnica začela pohod po Evropi in tedanje države so zagrizeno tekmovale, katera bo zgradila več železniških prog in povezala svoje kraje in industrijska območja. Naše ozemlje je bilo tedaj vključeno v habsburško monarhijo, zato je zgodovina železnic na Slovenskem povezana z avstrijsko cesarsko nujo, da bi čim prej povezali Dunaj s pristaniščem Trst. S pospešeno graditvijo so do začetka prve svetovne vojne železniško prepletli Slovenijo. Zgradil so mrežo med seboj povezanih devetih magistralnih železniških prog čez slovensko ozemlje in trinajstih nanje navezanih lokalnih prog. Ena od magistralnih povezav je bila tudi Gorenjska železnica.

Mednarodni festival neodvisnih uprizoritvenih umetnosti Prestopi v Mariboru letos poteka petič. Od 29. maja naprej prinaša presenečenja v urbanem vsakdanu, težko pričakovane uprizoritve, druženja v mestu, pogovore, razmisleke, poezijo, ples, lutke in še marsikaj drugega. O tem se je za oddajo Oder Aleksandra Saška Gruden pogovarjala s članom programske ekipe Zoranom Petrovičem. Vabljeni k poslušanju!

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Orkester romanske Švice je 23. septembra lani v svoji rezidenčni Viktorijini dvorani v Ženevi gostil izjemna glasbenika: britanskega dirigenta Daniela Hardinga in portugalsko pianistko Mario Joao Pires. Na programu so bili:
orkestralno delo Matka francoskega skladatelja Erica Tanguya, Klavirski koncert št. 2 Frederica Chopina in Simfonija št. 4 v a-molu Jeana Sibeliusa.

Čeprav zveni nenavadno, da lahko gluhoslepi človek napiše roman, je ravno to uspelo Jožici Atelšek. Skupaj s pisateljem Štefanom Kardošem sta napisala roman Plastenje s(r)amot, ki je prvi slovenski roman gluhoslepega avtorja. Štefana Kardoša smo povabili k pogovoru in ga vprašali, kako je sodeloval z Jožico Atelšek in kakšne so naše predstave o gluhoslepih, ki bi jih veljalo preseči.

Vabimo vas k spremljanju ponovitve druge izmed petih lanskih oddaj ob 50-letnici tekmovanja Naša pesem.

Glasbena medigra.

Alja Adam je avtorica štirih pesniških zbirk. Njena najnovejša z naslovom Privlačnosti je izšla lani. Vsestranska ustvarjalka, znanstvenica, specializantka psihoterapije in učiteljica joge vse dele sebe prepleta v svojih verzih. Cikel njenih pesmi z naslovom Angelski laski interpretira Nina Valič.

V tokratni oddaji bomo poslušali izbor točk iz glasbenega filma Cabaret Johna Kanderja in Freda Ebba.
Cabaret, glasbeni film iz leta 1972, je postavljen v Berlin leta 1931, v čas weimarske republike, v čas zlovešče prisotnosti razraščujoče nacistične stranke. Glasbeni film sledi Broadwayskemu muzikalu iz leta 1966, ki sta ga po romanu berlinske zgodbe Christopherja Isherwooda spisala John Kander in Fred Ebb. Iz broadwayskega muzikala Cabaret so za film uporabili le nekaj točk, ostale, ki so jih črtali, pa sta John Kander in Fred Ebb zamenjala z novimi. V tradicionalni maniri glasbenega gledališča vsak pomemben lik s petjem izraža svoja čustva in tako prispeva k razvoju zgodbe. V filmski različici se vsa zgodba odvija v klubu, pojeta pa le dva glavna lika filma. Cabaret je z osmimi osvojenimi nagradami Akademije v enem samem letu še vedno rekorder.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Mineva 140 let od smrti velikega ruskega pisatelja in misleca Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Dostojevski je vedno bil in očitno tudi ostaja aktualen tako pri nas kot drugod po svetu. Njegova jasnovidnost se je pokazala ne samo pri obravnavanju posameznika, ampak tudi družbenih razmer. Oddajo o njem je pripravil Marjan Kovačevič Beltram in z odlomki iz njegovih osrednjih del (Besi, Mladenič, Zločin in kazen, Bratje Karamazovi) osvetlil avtorjevo ustvarjalno moč.
Oddajo, ki je nastala leta 1991, so oblikovali dramska igralca Pavle Ravnohrib in Andrej Nahtigal, napovedovalca Sašo Hribar in Lidija Hartman, tonska mojstra Gabriela Čepič in Sandi Zgonc, glasbeni opremljevalec Marko Stopar in režiser Igor Likar.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.