Mariborski svetniki naj bi na ponedeljkovi seji med drugim obravnavali tudi novi odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka. Kot pojasnjujejo v mariborskem Javnem podjetju za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in ZUM-u, se zaradi uskladitve z novimi državnimi predpisi s področja urejanja prostora spreminja metodologija obračunavanja tega prispevka. Posledično bo višji komunalni prispevek za stanovanjsko gradnjo, nižji pa za gradnjo poslovnih stavb, trgovin in industrijskih objektov.

Po sedanji ureditvi so razlike v višini komunalnega prispevka med občinami precejšnje, zato je država na novo določila izhodišča in zakoličila pavšal za celotno državo. Direktor Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Maribor Mojmir Grmek je pojasnil, da se je do zdaj prispevek odmerjal zgolj na velikost zemljišča, po novem pa bodo upoštevali tudi površino zemljišča in kvadraturo stavbe.

Kot dodaja direktorica mariborskega ZUM Marinka Konečnik Kunst je komunalni prispevek v mariborski občinami med nižjimi v državi. Če je bilo po zdaj veljavnem odloku za gradnjo 160 m2 velike enostanovanjske hiše (bruto tlorisna površina) na 500 m2 veliki gradbeni parceli treba odšteti 6573 evrov, bo po novem komunalni prispevek zanjo znašal 8128 evrov.

V oči pa bode predlog nižjega komunalnega prispevka za industrijske in trgovske objekte, kar je po besedah Konečnik Kunstove posledica spremenjene metodologije obračunavanja. »Zdaj, ko uporabimo kombinacijo velike parcele in majhne stavbe, je čisto matematična posledica nižji izračun komunalnega prispevka. Tu ne gre za to, da je bil cilj priprave odloka znižati prispevek za gospodarske subjekte ali pa za trgovske stavbe«.

Matematično oziroma finančno pa sprememba naj ne bi vplivala na višino pobranega komunalnega prispevka. Zdaj se v občinski proračun Mestne občine Maribor steče približno milijon evrov.