V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož preteklo leto ocenjujejo pozitivno z več vidikov - investicijskih projektov, števila obiskovalcev, izdajateljske in razstavne dejavnosti. V muzeju so javnosti predstavili opravljeno delo v preteklem letu in načrte za tekoče. Ob skrbeh zaradi izstopa občine Središče ob Dravi iz soustanoviteljstva in s tem povezanim umanjkanjem sredstev, s čimer se zdaj ukvarja sodišče in teče mediacija, se je vodstvo muzeja pohvalilo s pomembnimi dosežki in se veselilo večjega obiska. Zbirke in dogodke Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož je namreč lani obiskalo več kot 73 tisoč ljudi.

Politika ne sme ogroziti obnove žitnice
Za muzej sta ključna dva premika. Prvi je sprememba načrta za lokacijo Arheološkega muzeja. Ne bo torej novogradnje na Muzejskem trgu, kjer so zdaj depoji in je po novem projektu predviden lapidarij odprtega tipa, Ministrstvo za kulturo je namreč podprlo obnovo nekdanje grajske žitnice. Direktor muzeja Aleksander Lorenčič pravi, da gre za 4 tisoč kvadratnih metrov z velikim potencialom in da projekta ne bi smelo ovirati dogajanje na političnem prizorišču, vzpostavitev nove vlade in dejstvo, kateri stranki bo pripadlo kulturno ministrstvo. »Ključna naloga za muzej in za Mestno občino Ptuj je, da letos zagotovita vso potrebno dokumentacijo, kar zadeva žitnico. Če bo prišlo do razpisa in ne bomo imeli konkretnih dokumentov, bomo težko prišli poleg. Smo pa že aktivni, v teku je zbiranje ponudb za statično presojo objekta, imeli smo že potencialne izvajalce na ogledu. Predlog za vsebinski del naloge je spisan, potreben bo natečaj za projektno nalogo in pridobitev gradbenega dovoljenja…Če bomo zagotovili vse potebno, ne bi smeli izviseti, po domače povedano. V prvi vrsti to ne bi smelo biti politično vprašanje«, je povedal Aleksander Lorenčič.

Končno konservatorski načrt
Korak naprej je tudi težko pričakovani konservatorski načrt za grajski kompleks. Čakali so ga več let, končno je prispel s pristojnega ministrstva. Vsebuje opis spomenika in pomembnost ter usmeritve glede del in predvidenih aktivnosti z vidika varstva dediščine, predvidena je tudi obnova romanskega palacija. »Veseli smo, da se je ta premik zgodil«, pravi direktor Aleksander Lorenčič in dodaja, da je »izvedbeni del odvisen od finančnih zmožnosti.«
Konservatorski načrt vključuje tudi zasaditev grajskega griča, ki pri ljudeh vzbuja različne občutke in pričakovanja. Zasadili naj bi ga z bršljanom, okrasnim grmičevjem in nižjim drevjem. So pa lani že začeli z zasaditvijo, med stolpoma pod obnovljenim grajskim zidom so zasaditev financirali sami, na skrajnem vzhodu, pod grajsko konjušnico pa je zasaditev financiralo Ministrstvo za kulturo.

Obiskovalci tudi od zelo daleč
Število obiskovalcev je v primerjavi z letom 2018 spodbudnejše tudi zato, ker so vanj vključili obisk vseh dogodkov v muzeju, ne samo prodanih vstopnic, teh je bilo sicer lani na ptujskem gradu 46 tisoč. Spremenila se je tudi struktura tujih gostov, če je bilo prej največ Avstrijcev, so bili ti lani na tretjem mestu, zamenjali so jih Madžari. Na drugem mestu so bili gostje iz Francije, na četrtem iz Izraela, sledita Nemčija in Nizozemska. Sicer pa so ptujsko-ormoški muzej obiskali tudi gostje iz Tadžikistana, Ruande in Trinidada in Tobaga. Domačih obiskovalcev muzeja je bilo približno 27 tisoč.

Nove pridobitve
V muzeju so pridobili nekaj pomembnih eksponatov. Najdražji nakup, ki so ga opravili v zandjih letih, je bila viola Antona Pelicona v vrednosti 50 tisoč evrov, prispevalo jih je Ministrstvo za kulturo. Letos nameravajo odkupiti osem tapiserij Marija Preglja, katerih usoda je bila negotova zaradi nedorečenega lastništva, tudi zanje bo Ministrstvo prispevalo 40 tisoč evrov. Muzej je lani odkupil violo Mihe Mušiča, tudi sicer je osrednji poudarek glede novih pridobitev na glasbilih za glasbeno zbirko nacionalnega pomena.