Thomas Bernard – blizu na različne načine

Zabavo za Borisa je režirala srbska režiserka Snežana Trišič, ki izpostavlja srčiko besedila. »Gre za predstavo o lažnem dobrodelništvu in o splošni hendikepiranosti sveta, v katerem invalidnost postane ne samo fizična ovira in bolezen, ampak je zavladala svetu, se širi in postaja bolezen telesa, uma, duha in družbe.«

Avtor Thomas Bernhard je bil znan po tem, da je se neizprosno loteval družbe, tudi v aktualni predstavi, kjer sta naslovna junaka invalida brez nog, ni empatije, ni sočutja. Bernhardovo besedilo se zelo osebno dotika igralca Simona Šerbinka, ki igra Borisa. V prometni nesreči je namreč dejansko izgubil nogi in bil zelo blizu smrti, v predstavi igra lutko lažne dobrodelnosti ženske Dobre, ki je kot lik izgubila nogi v prometni nesreči. Invalidnost, omejenost, negibnost, ohromelost so pomembna metafora. Simon Šerbinek pravi:«Ta nevednost, to mirovanje, o katerem tudi govori Bernhard, je srž bolezni sodobnega časa. Mirovanje, neaktivnost, ohromelost, če vse to potegnemo skupaj, Bernhard izide iz tega s črnim humorjem. Ukvarja se tudi s tematiko smrti in samomora, ki ju postavi v ospredje, ljudje pa se tega bojijo. Meni se je bilo naravno ukvarjati s to predstavo, ker sem tudi sam izkusil bližino smrti in sem čutil, da to lahko izrazim tudi na odru, čeprav velikokrat molče, vendar samo s pristotnostjo, s tem, da si, da bivaš in da se temu prepustiš.«

Zgodba oz. zamisel – zelo na kratko

Bernhardovo besedilo je mračno in cinično, njegova osrednja tri utelešenja pa so dobrotnica Dobra, v podobi Darje Reichman , ki se je poročila z enako hendikepiranim brezdomcem Borisom ter molčeča služkinja Johanna, z nogama, v podobi Vesne Slapar. Če prva predstavlja oblastnike, ki izkoriščajo svojo moč, pa je slednja tiho nedejavno ljudstvo. Besedilo je filozofsko-poetično zahtevno, predstava pa je fizično naporna in igralski izziv. Za Darjo Reichman je to že drugi Bernhard, za nameček pa jo tudi ta predstava posadi v invalidski voziček. Njen lik pri občinstvu ne žanje simpatij: »Meni kot igralki, za razliko, če se vrnem na prvega Bernharda (Pred upokojitvijo v režiji Mateje Koležnik), je bilo to težko sprejeti in sem se skozi to ogromno naučila. Ta igralska vloga je izjemno zahtevna in zame tudi izjemno hvaležna. Ampak za publiko…publika se raje poistoveti s trpečimi, kot pa z nekom, ki je strašen v tej svoji naturi. Vloga je zanimiva in dragocena izkušnja in je kar ena velika prelomnica.«

V predstavi nastopajo med drugimi še Brane Grubar, Miha Rodman in Borut Veselko.