Trenutno se predvaja:
Maribor 1
24. november 2019 ob 09:45 Maribor Radio Maribor

25 let sedeža Pošte Slovenije v Mariboru

"Zgodovinski" primer decentralizacije v slovenski politični praksi
Foto: Radio Maribor/Stane Kocutar: Pošta Slovenije, Slomškov trg, Maribor.
Foto: Radio Maribor/Stane Kocutar: Pošta Slovenije, Slomškov trg, Maribor.

Včeraj je minilo 25 let od takrat, ko je tedanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan podpisal ukaz o razglasitvi Zakona o Pošti Slovenije, ki ga je Državni zbor sprejel dober mesec dni prej.

Zakon je med drugim določil, da bo sedež Pošte Slovenije v Mariboru.

Zmotno bi bilo pričakovati, da se je nekdo avtomatično odpovedal sedežu te ustanove v glavnem mestu, ni se zgodil čudež, niti ni šlo za blagohotno politično darilo še manj za /osamljen/ decentralizacijski preblisk. Šlo je za usklajeno akcijo skupine tedanjih poslank in poslancev, ki so razumeli, da decentralizacija ni samo fraza z železnega repertoarja slovenske politične latovščine.

Žal že pokojni Stanislav Brglez (1936-2016) je bil skoraj natanko trinajst let direktor Območne enote PTT podjetja Maribor, tedaj ene izmed devetih v Sloveniji. Bil pa je tudi vnet zagovornik policentričnega razvoja Slovenije in v letih od 1990 do 1992 delegat Zbora združenega dela tedanje skupščine Republike Slovenije. Z nekaterimi sodelavci se je kljub očitkom ogrel za odločitev, da bodo izkoristili vse pravno – politične poti, da se po razgraditvi enovitega sistema na Pošto in Telekom sedež Pošte Slovenije preseli v Maribor.

10. novembra 1994 je skupina desetih poslank in poslancev: mag. Jože Protner, Stane Frim, Jože Jagodnik, Irena Oman, Janez Podobnik, Vladimir Topler, Drago Šiftar, Rudi Moge, Vika Potočnik in Jadranka Šturm Kocjan Državnemu zboru predložila predlog dodatnega sklepa k predlogu Zakona o Pošti Slovenije, ki se je glasil: »Vlada Republike Slovenije naj z uredbo v skladu z 2. členom tega zakona določi sedež družbe Pošta Slovenije v Maribor«. Z roko je na ohranjenem dokumentu pripisano še: »Sedež se v Maribor prenese do konca leta 1995«.

Prizadevanja so tedaj vznejevoljila predvsem člane sindikata PTT s Pošte Ljubljana, ki so oporekali selitvi, saj po njihovem mnenju »v Mariboru ni zadovoljivih možnosti za sedeže ustanove«.

Sedež Pošte Slovenije v Mariboru je rezultat argumentov, politične podpore in osebnostne veličine nekaterih posameznikov, ki o decentralizaciji niso samo leporečili pač pa so bili pripravljeni za to tudi kaj storiti. Naštete poslanke in poslanci Državnega zbora mandatnega obdobja 1992 – 1996 zaslužne in zaslužni za sedež Pošte Slovenije v Mariboru žal do današnjih dni nimajo prav veliko uspešnih posnemovalcev. Drugače zapisano: "Duh je voljan, ali meso je slabo" oz. "človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo", kot svetopisemski izrek opisuje Frazeološki slovar slovenskega jezika ....

25 let od prenosa sedeža Pošte Slovenije v Maribor

Poudarki

  • Skupina desetih poslank in poslancev: mag. Jože Protner, Stane Frim, Jože Jagodnik, Irena Oman, Janez Podobnik, Vladimir Topler, Drago Šiftar, Rudi Moge, Vika Potočnik in Jadranka Šturm Kocjan je Državnemu zboru predložila predlog dodatnega sklepa k predlogu Zakona o Pošti Slovenije, ki se je glasil: »Vlada Republike Slovenije naj z uredbo v skladu z 2. členom tega zakona določi sedež družbe Pošta Slovenije v Maribor.« Z roko je na ohranjenem dokumentu pripisano še: »Sedež se v Maribor prenese do konca leta 1995.«
Stane Kocutar

Nazaj na vrh