Ko pogledamo v staro mestno jedro Maribora, v tistih srednjeveških približno 25 hektarjev ugotovimo, da v njem rase tudi veliko zanimivih rastlin. Vprašanje, katero je najstarejše in najmogočnejše drevo starega mestnega jedra nam ponudi odgovor, če se s ploščadi ob stiku Taborske ulice in Ruške ceste ozremo na levi breg Drave. Med Sodnim stolpom in minoritskim kompleksom, sedanjim Lutkovnim gledališčem Maribor opazimo mogočno hrastovo drevo. Če pogledamo starejše, tudi sto let stare fotografije Lenta ugotovimo, da je hrast tam in da je približno tako mogočen kot je danes.
Samo Jenčič z mariborske območne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) zavarovani hrast dobro pozna, pri njem smo poiskali tudi odgovor na vprašanje o njegovi starosti. Drevesa takega obsega so lahko glede na rastišče stara od 200 do 300 let, je pa hrast med Lutkovnim gledališčem in Sodnim stolpom na Lentu je tudi po trdoživosti pravi čudež. Preživel je požar, ki je 20. avgusta 1937 uničil stolpa, zahtevni gradbeni posegi ob prenovi minoritov so predstavljali grožnjo, toda, kot meni Samo Jenčič, mu je več težav povzročil izkop za parkirišče pod tržnico, ki je vplival na nivo podtalnice.
Dodajmo še, da hrast na Lentu ni najmogočnejše drevo te vrste v Mariboru. Nekaj hrastovo večjega najdemo tudi v Belokranjski ulici in v Košakih. Je pa veličasten hrast, ki so mu pred mesecem dni posvetili strokovno pozornosti z odstranjevanjem suhih vej, znamenitost Lenta. Hrastovo drevo poudarja moč, zato so ga številna ljudstva opredelila kot sveto drevo, kot zanimivost pa dodajmo, da je najstarejše doslej znano leseno kolo, ki so ga leta 2002 našli v Ljubljanici vsaj delno izdelano tudi iz hrastovega lesa. Njegovo starost ocenjujejo na okoli 5.200 let.
