Arhitekt Jože Plečnik – rodil se je na današnji dan leta 1872 v Ljubljani – je zapustil pomemben ustvarjalni pečat tudi v češki prestolnici.
Prvi demokratično izvoljeni češkoslovaški predsednik Tomaš G. Masaryk ga je 5. novembra 1920 imenoval za glavnega arhitekta pri prenovi gradu Hradčani. Po poldrugem desetletju dela je grajski kompleks iz 9. stoletja postal rezidenca predsednika republike in največji muzej v državi.
Spomnimo, Jože Plečnik je uspešno pot arhitekta začel na prelomu stoletja na Dunaju. Bil je učenec utemeljitelja arhitekture 20. stoletja Otta Wagnerja. Pri prenovi gradu Hradčani pa se ni posvetil samo veličastni stavbi in njeni notranjosti pač pa je za veliki finale svojega dela uredil tudi južno brežino – tisto, ki gleda proti Karlovemu mostu in središču Prage.
Na levi strani, gledano iz mestnega središča na Hradčane, je uredil vrt alpsko - sredozemskega rastja, na desni pa terase za vinograd. Jože Plečnik je tako po dolgih stoletjih prekinitve spet obudil gojenje vinske trte na južni brežini Praškega gradu.
Z ohranjanjem živega spomina na arhitekta je v Pragi tesno povezan gospod Ivo Velíšek, direktor uprave Praškega gradu, ki se je s Plečnikom srečal že prej, s Slovenijo pa leta 2006, ko so na pobudo tedanjega veleposlanika Republike Slovenije v Pragi Draga Mirošiča na Hradčanih iskali primeren prostor za postavitev doprsnega kipa Jožeta Plečnika. Našli so ga na obzidju nad južnimi vrtovi – s pogledom na Prago.
Da je Plečnik, pa ne samo on, odlično povezal Češko in Slovenijo meni tudi Michal Kura, predstavnik Slovenske turistične organizacije v Pragi.
Doprsni kip arhitekta Jožeta Plečnika so na Hradčanih odkrili 11. maja 2006. Je delo mojstrove učenke Vladimire Bratuž. Izvirnik - ta stoji v atriju Plečnikovih Križank v Ljubljani - je umetnica modelirala že leta 1951. Odkritja v Pragi pa ni dočakala, saj je umrla tri mesece pred slovesnim odkritjem.
