Nataša Kramberger je nase pred leti opozorila kot mlada novinarka Večera (danes piše za Dnevnik) in njegovih prilog, že takrat ji je k srcu prirasla literarna reportaža in ostala njen najljubši žanr, leta 2007 pa je nase opozorila s prvencem Nebesa v robidah, za katerega je prejela nagrado EU. Potem se je zgodilo še nekaj knjig, vse do romana Primerljivi hektarji (ki mu zna slediti nadaljevanje), v katerem opisuje radosti in bolesti prevzema ekološke kmetije v rodnem Jurovskem dolu. Krambergerjeva je kritična opazovalka in zapisovalka in je prepričana, da je tudi naše vsakodnevno ravnanje zelo politično. Z njo smo se pogovarjali v mesecu, polnem pomenljivih datumov, ki zaznamujejo praznik dela, dan zmage, dan Evrope, evropskih volitev in svetovni dan svobode tiska.

»V vsakem vsakodnevnem dejanju vidim neko širšo družbeno gesto in ja, vse te teme me izrazito zanimajo, ker zadevajo vsakega izmed nas. Dan zmage je zame pomembna reč in vsako let se sprašujem, kje so zmage, ob prazniku dela, se sprašujem, kje je delo, in vse te nove resolucije na papirju se lepo berejo, potem pa mora človek v praksi delati slalome, da pride do prve ravnine. Zdi se mi, da je privilegij, da lahko kmetujem in da imam možnost javnega izražanja z besedo, to pa mi nalaga dolžnost, da razmišljam o vsakodnevnih rečeh, ki se mi dogajajo in da jih poskušam osmisliti v širšo sliko«, pravi Nataša Kramberger. Prisluhnite ji tu: