Podelitev priznanj je iskrivo povezoval športni reporter Vala 202, Aleš Smrekar, z glasbenimi točkami pa ga je popestril Big Band RTV Slovenija, pod vodstvom Lojzeta Krajnčana s solistoma Borutom Bučarjem in Primožem Fleischmanom.
Nagrajence in ostale goste sta nagovorila predsednik komisije za podelitev priznanj RTV Slovenija, Bojan Ramšak in generalni direktor RTV Slovenija, Igor Kadunc.

Foto: RTV SLO

PRIZNANJE RTV SLOVENIJA ZA ŽIVLJENJSKO DELO

Prejemniki priznanj RTV Slovenija za življenjsko delo (od leve prosti desni): Irma Rauh, Slavko Bobovnik, dr. Ljerka Bizilj. Foto: RTV SLO

dr. Ljerka Bizilj
Ljerka Bizilj je svoje življenje posvetila slovenski radioteleviziji. Začela je leta 1973 kot mlada novinarka ter delala v različnih uredništvih, najdlje v uredništvu informativnih oddaj. Svojo pot v slovenskih medijih si je utirala preko Radia glas Ljubljane, ustanovila Studio Luwigana in doktorirala iz radiotelevizije. Vmes jo je zaneslo v poslanske klopi, a tam ni ostala dolgo. Vrnila se je v medije in na televiziji ustanovila TV Slo 3, kjer so prvi na TV Slovenija začeli z multiopravilnostjo in digitalno produkcijo. Kot direktorica Televizije Slovenija je na televizijo pripeljala nov veter, vnesla spremembe v produkcijske procese, pri pripravi oddaj in sporedov.
Njen novinarski opus šteje vse, od daljših reportaž do dokumentarnih oddaj, od scenarijev za razvedrilne in svetovalne oddaje do scenarijev za poskuse prvih slovenskih situacijskih komedij. Še vedno jo najbolj zanima informativni program in strokovno delo na televiziji. Doktorica Ljerka BiziIj je v celoti predana televiziji, kjer je pustila najlepša leta svojega življenja.

Slavko Bobovnik
Slavko Bobovnik je v slovenskem medijskem prostoru s svojim delom novinarja, televizijskega voditelja in televizijske osebnosti pustil več kot štiri desetletja dolg neizbrisen in globok pečat. V svoji novinarski karieri je dolga leta delal kot dopisnik Televizije Slovenija s Koroške in opozarjal na za mnoge odločevalce še vedno pozabljen del Slovenije. Konec osemdesetih let in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je ob nekaterih ključnih dogodkih razpada Jugoslavije poročal s Kosova in Hrvaške. Za javno televizijo je ustvaril tudi več dokumentarnih oddaj. V svoji karieri je prepoznavno vodil več kot 3000 osrednjih informativnih oddaj TV Slovenija – Dnevnik in Odmevi. Bil je voditelj in soavtor številnih predvolilnih soočenj, referendumskih oddaj, intervjujev, humanitarnih oddaj, letnih pregledov in drugih posebnih oddaj. Prejel je številne nagrade za dosežke na medijskem področju. Slavko Bobovnik je bil pri svojem televizijskem novinarskem in voditeljskem delu odločen, odgovoren, nepristranski in inovativen. Kot novinar, voditelj in televizijski ustvarjalec je vztrajno iskal nove možnosti nagovarjanja gledalcev, spodbujanja demokratičnega dialoga v državi in krepitve vloge odločnih in neodvisnih novinarjev v vlogi čuvaja, ki bdi nad nepravilnostmi v družbi.

Irma Rauh
Glasbena urednica Irma Rauh je velik del svoje življenjske energije namenila kakovostnemu razvoju narodno-zabavne glasbe. Njeno delo je zaznamovala trdna in neomajna uredniška odločnost. Stremela je k premišljeni izbiri besedil, brezhibni izvedbi in kakovostnemu zvoku.
Irma Rauh je v svojem delovnem obdobju pripravljala številne radijske glasbene oddaje. Omeniti velja oddaje Pod lipo domačo, dolgoletno sodelovanje pri javnih terenskih koncertnih oddajah Koncert iz naših krajev, kar 35 let pa je pripravljala najstarejšo radijsko glasbeno oddajo Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Irma Rauh je uredniško skrbela tudi za glasbo godb in pihalnih orkestrov. Stalno je spodbujala nastanek novih skladb, med drugim s projektom Najlepša viža, ter tako vplivala na intenziven razvoj tega področja na Slovenskem. Irma Rauh je bila ena tistih radijskih osebnosti, ki je stremela k cilju, da je radio medij za ljudi in da mora radio med ljudi. Organizirala je številne javne koncerte z neposrednimi prenosi. Po odhodu Irme Rauh v pokoj je zazevala vrzel, ki jo občutijo in tudi javno izrazijo številni poslušalci predvsem starejše generacije.

Za glasbeno popestritev podelitve priznanj je poskrbel Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana s solistoma Borutom Bučarjem in Primožem Fleischmanom. Foto: RTV SLO

ČASTNO PRIZNANJE

Častna priznanja za delo na RTV Slovenija so prejeli dolgoletni sodelavci:

Boris Maljevac
Boris Maljevac je legenda Regionalnega televizijskega programa v regionalnem RTV-centru Koper – Capodistria. Bil je pomemben del ekipe programa, ki ga je ustvarjal vse od leta 1978, s čimer je prispeval k razvoju Televizije Koper. Sodeloval je pri združitvi koprskega dopisništva v uredništvo leta 1988. Boris Maljevac je svoje znanje prenašal na mlade rodove in bil mentor in učitelj številnim sodelavcem. Najmočnejši pečat je pustil na športnem področju. V oddaji Športna mreža je sistematično in celovito pokrival primorski šport in na ta način doprinesel k njegovi uveljavitvi v Sloveniji in onkraj meja. Pri svojem delu je bil načelen, profesionalen in pošten. Bil je tudi borec za pravice zaposlenih na RTV Slovenija.

Franc Pfeifer
Nekaterim uspe z enim velikim dejanjem zaznamovati celo življenje, drugi skozi življenje nizajo manj odmevna dejanja, ki jih na koncu sestavijo v veličasten mozaik, ki ga ni mogoče spregledati. Eden takih je tudi Franc Pfeifer Fofo, vodja skupine za govorna snemanja in prenose. V svoji dolgi karieri je z odliko izpeljal najtežje tehnične projekte od pokrivanja dogodkov ob potresu v Črni Gori, pogreba maršala Tita, tehnično je pokrival prenose iz skupščine SFRJ. Svoj pečat pa je pustil tudi na športnem področju s tehnično organizacijo in izvedbo radijskih prenosov ob vseh večjih športnih dogodkih v Sloveniji, in kot vodja radijske tehnične ekipe na olimpijskih igrah v Sydneju. Njegovo edino vodilo je bil profesionalno izpeljan projekt.

Stanislav Šterbucl
Urednik Stane Šterbucl je dragocen sodelavec dnevnoinformativnega programa. Zagotovo je najstarejši urednik v DIO in eden redkih sodelavcev, ki so celotno kariero posvetili dnevnoinformativnemu programu, ki je eden izmed najzahtevnejših programov vsake, še posebej nacionalne televizije. Za Stanetom Šterbuclom je dolga in predana kariera novinarja, voditelja in urednika Dnevnika. Danes je turnusni urednik jutranjih poročil na čelu majhne, a marljive in vsestranske ekipe, ki edina v državi pripravlja jutranja poročila. Stane Šterbucl je dolgoletni dragoceni sodelavec in eden izmed stebrov Informativnega programa Televizije Slovenija, ki se skozi vso kariero dokazuje zgolj in edino z delom in pozitivnim duhom, ki ga vnaša v vedno stresno delovno okolje. Kot tak je učitelj in vodnik novim mladim generacijam. Tako medgeneracijsko sodelovanje pa je tista primerjalna prednost, na katero v zahtevnih časih stavi tudi Televizija Slovenija.

PRIZNANJE RTV SLOVENIJA ZA IZJEMNE ALI NADPOVPREČNE DELOVNE DOSEŽKE V DALJŠEM DELOVNEM OBDOBJU
Priznanje za izjemne ali nadpovprečne delovne dosežke v daljšem delovnem obdobju so prejeli:

Nagrajencem je osebno čestital in se zahvalil generalni direktor RTV Slovenija, Igor Kadunc. Foto: RTV SLO

Aleš Avbelj
Aleš Avbelj je svojo poklicno pot na RTV Slovenija je začel leta 1991, sprva na radiu, potem na televiziji, zdaj pa že skorajda 20 let kot izjemen jazzovski bas kitarist in kontrabasist s svojim ustvarjalnim in poustvarjalnim delovanjem znotraj sekcije in Big Banda tvori enega od stebrov uspeha in stabilnosti našega nacionalnega jazzovskega orkestra, enega najstarejših Big Bandov v Evropi nasploh. Aleš Avbelj se je hkrati z delovanjem v umetniškem svetu Big Banda, ki zadnjih šest let snuje in odloča o vseh pomembnih umetniških projektih Big Banda, izoblikoval tudi v vrhunskega aranžerja in za svoje delo dobiva tudi strokovne nagrade (npr. nagrada za najboljši aranžma na Slovenski popevki 2017) in priznanja (naročilo za slovenski prispevek v projektu Jumbo big band - koncert treh big bandov Slovenije, Hrvaške in Srbije) v Novem Sadu.

Slobodan Djordjević
Slobodan Djordjević, kašer mojster, je eden redkih in največjih mojstrov svojega poklica v naši hiši. S svojim znanjem umetniškega kašerstva in občutkom za mnoge ročne obrti in spretnosti je v dolgem obdobju skoraj štiridesetih let pripomogel k številnim izjemnim izvedbam scenografij; od avtorskih razvedrilnih oddaj, baletov, igrano-dokumentarnih oddaj, informativnih, otroških oddaj do filmov in televizijskih nadaljevank. Z njegovo pomočjo smo izvedli mnoge studijske gradnje notranjih in zunanjih ambientov. Še bi lahko naštevali razne čarobnosti tega poklica, saj je televizija zares čarobni medij. Tehnologija pa vse bolj posega v naše ustvarjanje, zato se spreminja tudi naš odnos do obrti. A Slobodan Djordjević je s svojim specifičnim znanjem, natančnostjo in očesom za lepo v mnogih oddajah pustil svoj neizbrisen pečat.

Branka Ilić
Branka Ilić je že skoraj desetletje nepogrešljiv del Vala 202. Zanesljivost in samoiniciativnost sta besedi, ki prežemata njeno delo. Nenehno je na preži za izboljšavami delovnih procesov. sodoben pristop z vodilom »kako lahko naredimo bolje«, drugače in hitreje je tisto, kar si vsak urednik in vodja lahko samo želi od poslovne sekretarke, delodajalec pa pridobi pri pogosto tako opevani optimizaciji in racionalizaciji delovnih procesov. Je izrazito večopravilna delavka, ki aktivno sodeluje pri vseh večjih projektih Vala 202 (Dan 202, Planica, Izštekani, Ime leta). V zadnjih letih je postala pridruženi član spletne ekipe Vala 202. Poleg rednih administrativnih obveznosti sodeluje pri kreativnih rešitvah in pomaga pri njihovi realizaciji, je marljiva in skrbna, pripravljena svoje znanje deliti tudi z drugimi uredništvi. Branka Ilić je polnokrvno zapisana radijskemu delu.

Ingrid Kovač Brus
Urednica Uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija Ingrid Kovač Brus se je že od začetka dela izkazala kot prodorna novinarka, najprej na Valu 202, nato pa na tretjem programu Radia Slovenija - Ars. Še posebej kot specialistka za področje filma, čemur se posveča tudi zadnja leta, ko ob uredniškem delu pripravlja tudi oddajo Gremo v kino, spremlja domačo in tujo filmsko produkcijo ter poroča s filmskih festivalov.
Poskrbela je za prenovo in nadgradnjo koncepta oddaje Svet kulture ter si zamislila vrsto odmevnih programskih projektov. Naj omenimo petletno sodelovanje programa ARS na Slovenskem knjižnem sejmu s številnimi gostovanji in z lastnim programom na Pisateljskem odru. Lansko leto je bil vrhunec programa predvajanje radijske igre Andreja Nikolaidisa Madžarski stavek v režiji Karpa Godine. V preteklih letih je bila pobudnica jubilejne izdaje knjige Valovi kratkih zgodb, v kateri so zbrane nagrajene zgodbe Arsovih natečajev za kratko zgodbo. Njena zamisel je tudi promocija knjige in natečaja programa Ars in celotnega radia na avtobusih LPP. Vsako leto poskrbi tudi za zgledno načrtovan in izveden kulturni in literarni program Arsa na festivalu Noči v Stari Ljubljani. Nenazadnje urednica Ingrid Kovač Brus s pozitivnostjo, požrtvovalnostjo in izrazitim čutom za kolektiv izjemno dobro vpliva na delovno ozračje, odnose in zagnanost članov uredništva.

Petra Medved
Večletno sistematično delo Petre Medved na področju invalidskih vsebin in invalidov kaže na enakopravno zastopanost z drugimi vsebinami v radijskih programih. Njen trud so prepoznale tudi invalidske organizacije, društva in posamezniki. Za svoje delo je zato že prejela številne nagrade. Oddaje Med štirimi stenami in Studio ob 17-ih na te teme pa so nadgradnja vsega. Njene oddaje so kakovostne in informativne, saj Petra invalidske vsebine obravnava celostno z vso senzibilnostjo, preudarno in odgovorno do občutljivih tem. Petra Medved redno pripravlja tudi prispevke s področja invalidskih vsebin za dnevnoinformativne oddaje, poleg tega pa ustvarja tudi oddaje Razkošje v glavi, Nedeljsko reportažo in Sledi časa. S svojim delom je postavila visoke standarde. Radio Slovenija zastopa na sejah Programskega odbora za problematiko invalidskih vsebin v programih RTV Slovenija. Na njeno pobudo je radio pridobil invalidsko dvigalo, realizirala pa je tudi na začetku malo noro idejo, kako približati radio gluhim in skupaj smo ugotovili, da je tudi to mogoče.

Janez Misson
Janez Misson je v svoji dolgoletni karieri kamermana dosegel odlične rezultate v vseh žanrih, tako pri prefinjenem kadriranju umetniških vsebin kakor pri trdem delu ob športnih prenosih. Kot eden najmočnejših členov je sodeloval pri skoraj vseh velikih projektih TV Slovenija, kot član ekip pri prenosih tekmovanj z Olimpijskih iger pa se je izkazal tudi prek naših meja. Janez Misson je najbolj zaznamoval produkcijo TV Slovenija s svojim delom na kameri roki, kjer nima konkurence. Pri tem zahtevnem delu je postavil tako visoke standarde, da jih bo težko doseči, kaj šele preseči. Janez Misson s svojim odnosom do dela, izpiljenim občutkom za kompozicijo in velikim smislom za delo v sistemu večkamernega snemanja končnemu izdelku – oddaji – vedno doda pomemben in opazen prispevek.

Aleša Valič
Aleša Valič, urednica oddaj Izobraževalnega uredništva TV Slovenija, že 16 let ustvarja oddaje iz serije Naravni parki Slovenije, v katerih s pomočjo strokovnih sodelavcev predstavlja posamezna območja naše dežele. Ob tudi sicer bogatem opusu je Aleša Valič med drugim avtorica štirih oddaj o slovenskih Alpah, oddaje Dragocena mokrišča in filmov o Krajinskem parku Dragonja in Krajinskem parku Sečovlje. Leta 2018 je TV Slovenija predvajala štiri oddaje iz te serije: Kočevski pragozd, Radensko polje, Logarska dolina in Pragozd Krokar. Aleša Valič je avtorica številnih dokumentarnih oddaj TV Slovenija, s katerimi na celovit način predstavlja slovensko naravno in kulturno dediščino in s tem pripomore k utrjevanju temeljnega poslanstva RTV Slovenija. Oddaje, ki jih podpisuje, so izjemen prispevek h kakovostnemu programu TV Slovenija in nenazadnje tudi prispevek v zakladnico skupnega kulturnega spomina naroda.

PRIZNANJE RTV SLOVENIJA ZA IZJEMNE ALI NADPOVPREČNE DELOVNE DOSEŽKE V PRETEKLEM LETU

Priznanje za dosežke v preteklem letu so prejeli: novinarka in voditeljica Polona Balantič za oddaje Platforma, ekipa dirke po Franciji (Tour de France) Polona Bertoncelj, David Črmelj, Martin Hvastija, Tomaž Kovšca, Miha Mišič, Petra Mušič, režiser Slavko Hren za pet dokumentarnih projektov, urednik za otroško glasbo Matej Jevnišek, zborovodkinja Anka Jazbec in producentka Janja Velkaverh za projekt Violinček, vodja trženja oglasnega prostora na Radiu Slovenija Petra Melinc, novinarka in voditeljica Nataša Mihelič, realizator specialist Peter Leban, snemalec Jaka Kodarin, montažer Davor Dujmović za dokumentarni film Tomos: narejeno v Jugoslaviji, operativna ekipa v sestavi: Veronika Rot, Albert Gyurica, Bernard Vrh, Nino Budimirović, Marjan Drobnič za razvoj in implementacijo zvočnega kanala, ki omogoča sočasno branje podnapisov s sintezo govora za slovenski jezik in zvočne opise oddaj, novinarji športnega uredništva Vala 202 Luka Petrič, Aljaž Golčer, Marko Cirman, Jože Pepevnik in Boštjan Janežič za Projekt Žoga je okrogla, dopisnik v tujini Janko Petrovec, skupina za interaktivno grafiko Luka Abdulović, Sašo Janković in Gregor Križman, Dejan Cencelj, Aleš Bogataj, Davor Rup, Tomaž Drnovšek, Blaž Bajec, Davor Lonzarič za nadgradnjo spletnega portala rtvslo.si in izdelavo tematski podportalov, Mojca Širok in Igor Jurič za oddajo Globus, Lovro Štanta, sodelavec skupine za predvajanje radijskih programov, snemalec Žiga Trnkoczy, ustvarjalci dokumentarnega filma za mlade – Kristjan: Anka Bogataj, Sara Lužovec, Neli Maraž, Aleš Živec in Gregor Kontestabile.

POSTHUMNO PRIZNANJE SAŠI PAUKOVIĆU

Posthumno priznanje sodelavcu Saši Paukoviću je prevzela soproga Melita Pauković. Foto: RTV SLO

Saša Pauković je bil novinar in urednik na Televizija Slovenija in sodelavec v Uredništvu verskih oddaj. Svojo poklicno novinarsko pot je začel leta 1991 v lnformativnem programu in nato v oddelku za promocijo oddaj. Kot človeka so ga zanimale etične, bivanjske in religijske teme, zato je kmalu postal eden od občasnih sodelavcev v novo ustanovljenem Verskem programu, ob prelomu v novo tisočletje pa tudi član Uredništva verskih oddaj. Sprejel je urejanje oddaje Duhovni utrip. S svojim strokovnim delom ter človeško odprtostjo in toplino je z oddajami o verskih skupnostih in duhovnih gibanjih v slovenskem medijskem prostoru širil in omogočal religijsko pluralnost. Njegovo delo je neprecenljivo. Sašo je bil novinar, avtor odmevnih dokumentarnih filmov in voditelj pogovornih oddaj. Štiri leta je deloval kot predstavnik verskih skupnosti tudi v Programskem svetu RTV Slovenija.