Joe Biden in eden najspornejšh demokratskih politikov, nekdanji Obamov vodja kabineta in nekdanji čikaški župan Rahm Emanuel. Foto: AP
Joe Biden in eden najspornejšh demokratskih politikov, nekdanji Obamov vodja kabineta in nekdanji čikaški župan Rahm Emanuel. Foto: AP

Tista Erin Brockovich, po kateri je bil leta 2000 posnet film z Julio Roberts v glavni vlogi. Tista Erin Brockovich, ki je bila, kljub pomanjkljivemu znanju prava, ključna, da je tožilstvu leta 1993 uspelo zbrati dokaze proti kalifornijskemu podjetju Pacific Gas and Electric (PG & E), ki je v podtalnico spuščalo rakotvorne kemikalije, zaradi česar je zbolelo na stotine prebivalcev mesta Hinkley.

Okoljevarstvenica in aktivistka se je v mnenjskem članku v Guardianu ostro odzvala na Bidnovo odločitev, da v svojo tranzicijsko ekipo pri Agenciji za varstvo okolja (EPA) postavi Michaela McCaba.

Povolilna interna vojna med demokrati - stranka kljub Bidnovi zmagi razklana

McCabe je nekdanji Bidnov uslužbenec, nekdanji vidni član EPE-ja, ki pa je pozneje presedlal v svetovalske vode in izoblikoval komunikacijsko strategijo za zloglasno kemično podjetje DuPont, ki je skušalo zaobiti zakonodajo pri svoji strupeni, rakotvorni kemikaliji PHOA, znani kot C8, ki se uporablja za vse: od vodoodpornih tkanin do teflonskih ponev.

"Ni treba poudarjati, da nekdo, ki je svetoval DuPontu, kako se OGNITI zakonodaji, NI nekdo, ki si ga želimo kot svetovalca v novi administraciji," sklene Erin Brockovich.

McCabe pa še zdaleč ni edini sporni član nove administracije. Če so Trumpovi podporniki in konservativna struja strašili volivce, da bo Bidnov kabinet sestavljen iz radikalnih levičarjev z napredno agendo Bernieja Sandersa, prvi obrisi nakazujejo ravno nasprotno.

Napredna struja demokratov z Berniejem Sandersom in Alexandrio Ocasio-Cortez na čelu skuša pomakniti Bidnovo administracijo čim bolj v levo. Foto: AP
Napredna struja demokratov z Berniejem Sandersom in Alexandrio Ocasio-Cortez na čelu skuša pomakniti Bidnovo administracijo čim bolj v levo. Foto: AP

Administracijo, ki vrača v Belo hišo številne funkcionarje iz Obamovih časov, desnosredinske kandidate, s kateri naj bi "povezovalec" Biden pihal na dušo republikancem, predstavnike korporacij in Wall Streeta, s katerimi demokratska stranka ni nič manj zlizana kot republikanska, vse skupaj pa začini z odmerkom površinske kvazinaprednosti v obliki nadpovprečno visoke ženske kvote.

Biden pri svojih imenovanjih igra taktično igro tipičnega sredinskega kandidata, samooklicanega povezovalca polov, od katerih nihče ne želi biti zares povezan, zadovoljiti čim več strani. Desnico, korporacije, kolege, feministke, progresivce.

Kot poudarja New York Times, Biden ravno lahke vloge nima. Republikanci v senatu bodo namreč skoraj zagotovo skušali zavrniti nekatere od njegovih kandidatov, njegove ekipe pa nič manj ne skrbi opozicija levih demokratov.

Pomakniti Bidna v levo

Začnimo z drugimi, glede na to, da si pripisujejo kar nekaj zaslug za Bidnovo zmago, ker so po umazani zmagi Bidna oz. bolje rečeno, strankarskega jedra, nad Sandersom, požrli svoj ponos in aktivno vodili predvolilne kampanje v podporo dvojcu Biden-Harris.

V zameno za to jim je Bidnov tabor v precej nekonkretni obliki obljubljal del pogače. Konkretno – da bo vpeljal določene socialne in zelene politike, za katere se bojuje skupina, zbrana okoli Sandersa in kongresnice Alexandrie Ocasio-Cortez.

Napredna struja je svojo volilno bazo, razočarano nad Sandersovim porazom in predvsem nad načinom, kako je izgubil, spodbujala, naj se odpravijo na volišča in svoj glas oddajo za Bidna, ker da bodo imeli glas v prihodnji administraciji. Ker da bodo Bidna "pomaknili v levo".

Kot piše na svoji strani avtor Carl Beijer, ki se v svojih člankih osredinja na teme neenakosti, je pogosto zelo težko dejansko soditi, ali politiki tovrstne obljube izpolnijo, saj so ocene “progresivnosti” popolnoma subjektivne.

A tokrat sta ameriška progresivna skupina strokovnjakov in agencija za raziskavo javnega mnenja Data for Progress (DfP) postregli z zelo jasnim načinom ocenjevanja te strategije: z imenovanji.

Julija je DfP objavila svoj Projekt progresivnega kabineta, v katerem so predlagali več kot sto potencialnih kandidatov za najrazličnejše položaje v Bidnovem kabinetu. Do zdaj so pri Bidnu zavrnili že 38 od teh naprednejših kandidatov, imenovali pa osem takih, ki jih DfP zavrača.

Republikanski senator Ben Sasse je novinarjem v kongresu takole komentiral dozdajšnji Bidnov nabor: "Veseli me, da se je pri večini kandidatov do zdaj uprl skrajni levici.”

Skrb za okolje v rokah oporečnih

Eden izmed teh kandidatov je tudi kongresnik iz Louisiane Cedric Richmond, ki ga je Biden imenoval za svojega višjega svetovalca in bo postal direktor urada Bele hiše za vključevanje javnosti. Richmond, ki naj bi med drugi pripravljal zakonodajo o podnebnih spremembah, ima povezave z naftno in plinsko industrijo, kritiki pa mu očitajo, da ni storil prav ničesar za vključevanje najranljivejših skupnosti v svojem okrožju.

Dvojec Biden-Harris. Foto: AP
Dvojec Biden-Harris. Foto: AP

Čeprav Richmond zagovarja določene napredne pobude, kot sta policijska reforma in odprava rasnih krivic, pa je bil deležen tudi ostrih kritik, tako svojih volivcev kot podnebnih aktivistov, ki so se še okrepile po tem, ko je Guardian lani razkril, koliko donacij je prejel od naftnih, plinskih in kemičnih industrij, v svojem okrožju, ki vključuje tudi New Orleans in revne, onesnažene skupnosti vzdolž Misisipija, pa gladko ignoriral hude težave z onesnaženostjo zraka, ki jih povzročajo predvsem tamkajšnje plinske in naftne rafinerije.

Gibanje sončnega vzhoda (The Sunrise Movement), mladinsko gibanje, ki se bojuje za podnebje in je eno od tistih, ki skušajo Bidna prisiliti, da ne bi prelomil svojih okoljskih zavez, je imenovanje Richmonda označilo za "izdajo".

"Eden od ljudi, ki jih je Biden kot prvega najel za svojo administracijo, je med svojo kongresno kariero prejel več donacij od industrije fosilnih goriv kot skoraj kateri koli drug demokrat, dobrikal se je naftni in plinski industriji ter zavračal srečanja z organizacijami znotraj lastne skupnosti, medtem ko so te trpele zaradi strupene onesnaženosti in naraščajoče gladine morja," je dejala direktorica Sunrisa Varshini Prakash.

Demokrati za pravičnost (Justice Democrats), še ena progresivna skupina, pa menijo, da Bidnovi kandidati ogrožajo njegov odnos z levico. “Napredna struja sestavlja skoraj polovico demokratskih sedežev v kongresu in bi morali biti ustrezno zastopani tudi v Bidnovi administraciji,” je dejala izvršna direktorica Alexandra Rojas.

Rahm Emanuel je bil skoraj dve leti Obamov vodja kabineta. Foto: AP
Rahm Emanuel je bil skoraj dve leti Obamov vodja kabineta. Foto: AP

Najbolj polemična izbira: Rahm Emanuel

Ena od teh kongresnic, že omenjena Ocasio-Cortezova, ni skrivala ogorčenosti, ko je v javnosti zaokrožila govorica, da naj bi Biden mesto v administraciji namenil tudi Rahmu Emanuelu, enemu najbolj razdvajajočih in spornih demokratskih politikov.

Vročekrvni Emanuel, ki je bil v prvem letu Obamovega predsedovanja (2009–2010) vodja kabineta in je javno psoval progresivce, ki so si prizadevali za radikalnejšo zdravstveno reformo, je bil med letoma 2011 in 2019 župan Chicaga, v tem obdobju pa si pridobil kar veliko nasprotnikov.

Velik nasprotnik sindikatov je zaprl skoraj polovico od 12 čikaških psihiatričnih ustanov, zaprl 49 državnih šol, ki jih v glavnem obiskujejo revni in temnopolti prebivalci (največje zaprtje šol v zgodovini ZDA), močno povišal pristojbine, s tem pa obremenil družine, leta 2015 pa je skušal pod preprogo pomesti hladnokrvni policijski uboj temnopoltega najstnika Laquana McDonalda, ki ga je policist kar 16-krat ustrelil, tudi ko je fant že ležal na tleh.

"Kaj je tako težko razumeti? Rahm Emanuel je pomagal prikriti umor Laquana McDonalda. Prikrivanje umora te samodejno diskvalificira za vodstveni položaj," je tvitnila Ocasio-Cortezova prejšnji teden. "Tu ne gre za to, kako "viden" bo njegov položaj, sramotno in skrb vzbujajoče je, da se sploh razmišlja o njem za kateri koli položaj."

Eden od mnogi protestov proti Emanuelu v Chicagu. Foto: AP
Eden od mnogi protestov proti Emanuelu v Chicagu. Foto: AP

Nikjer sicer niso bolj ogorčeni nad potencialno vlogo Emanuela v Bidnovi administraciji kot prav v Chicagu. “Mi tu v Chicagu iz prve roke poznamo škodo, ki jo je Rahm Emanuel kot župan povzročil našemu mestu, infrastrukturi, institucijam in ljudem,” je dejala kongresnica iz Illinoisa Delia Ramirez. “Absurdno in žaljivo je, da je kandidat za položaj v Bidnovi administraciji.”

Podobno meni čikaška mestna svetnica Rossana Rodriguez Sanchez, ki je Bidnu poslala odprto pismo, naj ne najame Emanuela. Pismo se je razvilo v peticijo, ki je do zdaj zbrala okoli 7.000 podpisov. Emanuela so sprva omenjali kot kandidata za ministra za stanovanje zadeve in urbani razvoj, kar je prebivalce Chicaga še toliko bolj pogrelo.

"Misel, da bi bil Emanuel minister za stanovanjske zadeve, je žaljiva za pretežno temnopolte Čikažane in Čikažane hispanskega rodu, ki jih je njegova rasistična stanovanjska politika neposredno prizadela," je zapisal mestni svetnik Carlos Ramirez-Rosa.

Emanuel naj bi bil sicer po zadnjih podatkih zdaj kandidat za ministra za promet.

Cecilia Muñoz, obraz za Obamovo politiko ločevanja otrok na meji. Foto: AP
Cecilia Muñoz, obraz za Obamovo politiko ločevanja otrok na meji. Foto: AP

Ženske na najvidnejših položajih

In Bidnova tako opevana najštevilčnejša ženska zasedba do zdaj? Naj spomnimo – Kamala Harris bo prva ženska na podpredsedniškem stolčku, celotna komunikacijska ekipa, vključno s tiskovno predstavnico Bele hiše, bo ženska, prav tako nova direktorica proračunskega urada Bele hiše (Neera Tandem, ena največjih Sandersovih kritičark), vodja svetovalcev s področja gospodarstva (Cecilia Rouse) in finančna ministrica (nekdanja predsednica centralne banke Federal Reserve Janet Yellen).

Ameriška veleposlanica pri Združenih narodih bo Linda Thomas-Greenfield, medtem ko naj bi za ameriško veleposlanico v Veliki Britaniji predlagali republikanko Cindy McCain, soprogo pokojnega republikanskega senatorja Johna McCaina, nacionalna direktorica za obveščevalne dejavnosti bo Avril Haines, za favoritko za položaj obrambne ministrice pa velja Michele Flournoy, ki ji nekatere progresivne skupine očitajo delo za svetovalne družbe, ki so zastopale vojaške pogodbenike in tuje vlade.

Yellenova in Flournoyeva bi bili sploh prvi ženski na čelu finančnega oz. obrambnega ministrstva.

Ne pozabimo pa še na Cecilio Muñoz, članico Bidnove tranzicijske ekipe, sicer pa nekdanjo Obamovo svetovalko za priseljevanje. In če je bila Obamova administracija tista, ki je v resnici začela politiko ločevanja otrok od staršev na ameriško-mehiški meji, je bila Muñozova tista, ki je izvajanje strogih migracijskih politik upravičevala in zagovarjala, vključno z deportacijo na tisoče otrok iz Srednje Amerike.

“Na koncu, ko imate zakon o priseljevanju, ki ne deluje, in imate skupnost 10, 11 milijonov ljudi, ki živijo in delajo v ZDA nezakonito, se te stvari dogajajo, tudi če se zakon popolno izvaja. Nekateri starši bodo pač ločeni od otrok. Ni treba, da nam je to všeč, a to je pač rezultat nedelujoče zakonodaje," je dejala Muñozova v intervjuju za PBS leta 2011.

Morda to "napredno" ekipo najbolje komentira Kate Aronoff, novinarka revije New Republic in članica že omenjene raziskovalno-svetovalne skupine DfP: "Zgodovinski časi, dame: Ženska bo zbirala obveščevalne podatke, ki bodo vodili do napadov z brezpilotnimi letali. Druga ženska bo sporočila medijem, da je 14 mrtvih civilistov cena svobode, še tretja ženska pa bo sporočila, da ni ostalo več denarja za zdravstvo."