Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnja etapa tega nadvse zanimivega in poučnega potovanja bo Adeja Adepitana popeljala od obale Mozambika skozi Južno Afriko do Zimbabveja. Najbolj ga bodo prevzele zlate peščene plaže mozambiškega arhipelaga Bazaruto. Na rajskem otoku bo obiskal propadajoči hotel, ki je bil nekoč vrhunska turistična destinacija, kjer so počitnikovale in iskale umetniški navdih največje svetovne zvezde. Po potapljanju z eksotično živaljo dugong se bo odpravil v južnoafriški rezervat in se na lastne oči prepričal, kako rešujejo nosoroge, ki jih krivolovci ubijajo zaradi rogov. Končna postaja Adejeve afriške pustolovščine bo Zimbabve, država s toliko zlata, da bi morali biti vsi bogati, vendar razvoj ovirata pomanjkanje naložb in korupcija. V odročni vasici bo srečal znano angleško pevko, ki tam snema videospot. Africa with Ade Adepitan / Režija: Olly Bootle / BBC Studios 2019 / Združeno kraljestvo
Ivan Regen je bil znanstvenik, ki je preučeval zvočno komunikacijo žuželk, biolog in pionir sodobne bioakustike. Danes širšemu občinstvu malo znani Ivan Regen (1868–1947), je bil človek, ki je preučeval murnove samičke, ki je znal govoriti z žuželkami in načrtovati fonografske naprave. Rojen je bil v Lajšah pri Gorenji vasi leta 1868, študiral in doktoriral je na Dunaju, kjer je tudi večinoma živel in preučeval zvočno komunikacijo žuželk. Leta 1935 je bil izvoljen za častnega člana Prirodoslovnega društva Slovenije, leta 1940 pa za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegov največji projekt je bil geobiološki laboratorij, velik terarij oziroma insektarij,v katerem je preučeval fonotaksijo – usmerjeno premikanje žuželk proti viru zvoka. Dokazal je,da žuželke slišijo s posebnim organom na prvem paru nog. Dokumentarni portret Ivana Regna odstira delo velikega, slabo znanega slovenskega znanstvenika, hkrati pa osvetljuje pomen zvoka okoli nas tudi za tiste namene, na katere v našem vsakdanu niti ne pomislimo. Mnogokrat smo potopljeni v zvok, ki ga ne poslušamo, ker se ga ne zavedamo in ga zato tudi ne slišimo. Ti zvoki pa so lahko konstitutivni element glasbene umetnosti. Delo, ki ga je Ivan Regen začel ob koncu 19. tega stoletja, je našlo svoje mesto tudi v umetnosti – v bioakustični glasbi. Prav zato se film poetično konča z besedami: “Če ne bi bilo Ivana Regna, človeka, ki je govoril z žuželkami, in znanstvenikov moderne dobe, tudi bioakustične glasbe verjetno ne bi bilo. Hvala znanosti, da je nahranila umetnost!” Scenarij Boštjan Perovšek in Boštjan Vrhovec, režija Boštjan Vrhovec.
Svojevrsten portret filmarja Karpa Godine, potovanje skozi njegovo življenje, »film ceste« Karpove umetnosti in pogleda na svet. Okoli leta 1970 je mladi filmar Karpo Godina s kamero potoval po narodnostno mešani pokrajini Vojvodini in posnel nenavaden 'film ceste' z naslovom Imam jednu kuću. Film je danes ohranjen samo fragmentarno. Štirideset let kasneje se po istih poteh poda neka druga kamera, ki sestavlja in si predstavlja potovanje mladega K. G. Karpopotnik je meditacija o filmu, umetnosti, spominu in filmskem spominu. Scenarist in režiser Matjaž Ivanišin je dal s tem filmom svojevrsten poklon avtorju, ki je bil vseskozi zavzet inovator filmske forme. Zato tudi Karpopotnik ni klasični biografski film linearne naracije, pričevanja znancev in strokovnjakov, ampak sublimni esej o človeku, filmu in času.
Življenje v Papui Novi Gvineji določajo morilske tolpe, policijske racije, korupcija in skrajna revščina številnih prebivalcev. Glavno mesto Port Moresby spada v sam svetovni vrh med prestolnicami z največ nasilja. Mednarodne korporacije nezadržno izsekujejo tropski gozd, prvotni prebivalci pa nimajo kaj dosti od tega. Prav zelo neenakomerno razdeljeno bogastvo v državi, ki je sicer obdarjena z nahajališči zlata, bakra, cinka, nafte in plina, je eden izmed vzrokov za nasilje. THE GANGS OF PAPUA NEW GUINEA / Francija / 2020 / Režija: Alxandre Spalaikovitch
Dobro stoletje po tem, ko je potonil, Titanikovo železno telo resno ogrožajo bakterije, ki ga počasi razjedajo. V dokumentarni oddaji strokovnjaki pojasnijo, kakšna usoda čaka razbitine znamenite čezoceanke. O svojih raziskovalnih odpravah k Titaniku pa v oddaji priča tudi sloviti filmski režiser James Cameron. TITANIC, INTO THE HEART OF THE WRECK / Francija / 2020 / Režija: Thomas Risch
Dokumentarna oddaja v dveh delih je poglobljen portret slovitega komika Louisa de Funèsa, ki se je s številnimi izjemnimi vlogami za vedno zapisal v kolektivni spomin. Je mogoče, da se je za večnim nasmeškom in nepozabnimi grimasami v resnici skrival skrajno občutljiv in negotov mož? Pravo naravo znanega igralca, ki je znal občinstvu izvabiti tako smeh kot solze, razkrivajo zapiski iz osebnega arhiva, posnetki intervjujev in odlomki iz njegovih najbolj priljubljenih filmov. 1. del: Na poti do uspeha Prvi del dokumentarne oddaje osvetljuje de Funèsov vzpon od težavnega otroštva in mladosti, preživete v pomanjkanju, skozi vojna leta v okupiranem Parizu do prvih povojnih filmskih uspehov in zaslužene slave. To je dosegel šele pri petdesetih letih, ko se je po številnih travmatičnih izkušnjah in nizu slabo plačanih priložnostnih zaposlitev z neomajno vztrajnostjo in kančkom sreče prebil v sam vrh evropske filmske komedije. THE MAD ADVENTURES OF LOUIS DE FUNES / Francija / 2020 / Režija: Lucie Cariès
Globoko v neprehodni vietnamski džungli leži Son Doong, največja doslej odkrita jama na svetu. To osupljivo podzemno kraljestvo z lastnim podnebjem in ekosistemi se je nedotaknjeno razvijalo milijone let, zdaj pa njegovo prihodnost ogrožajo načrti za postavitev žičnice, ki bi tja pripeljala več tisoč obiskovalcev na uro. Naravovarstveniki temu odločno nasprotujejo, domačini pa v turizmu vidijo pot iz revščine. Jim bo uspelo najti kompromis, ki bo dober za vse? A CRACK IN THE MOUNTAIN / Hongkong / 2022 / Režija: Alastair Evans
Pred dvesto leti se je začela tekma v razvozlavanju hieroglifov. Christian Gottlob Heyne v Nemčiji, Johan David Åkerblad na Švedskem, Thomas Young v Angliji in v Franciji Jean-François Champollion. Slednjemu je končno uspelo razvozlati egipčanske hieroglife, s čimer je razrešil eno največjih ugank v zgodovini človeštva. Toda zelo malo ljudi ve, da je za njim stal še en mož, ki mu je pri tem pomagal: Jacques-Joseph Champollion-Figeac, Jean-Françoisev starejši brat. Dokumentarni film prikaže, kako sta brata skupaj premagovala različne ovire, da je lahko tisočletna civilizacija spregovorila. THE EGYPT CODE BREAKERS / DANS LE SECRET DES HIÉROGLYPHES, LES FRÈRES CHAMPOLLION / Francija / 2022 / Režija: Jacques Plaisant
Dokumentarni portret češkega režiserja Františka Čapa, ki je generacijam slovenskega filmskega občinstva podaril nepozabno Vesno. František Čap je bil uspešen režiser pa zelo osamljen in nesrečen človek. V 31-letni karieri je posnel 32 filmov, v svojem času postal najmlajši uspešni režiser na svetu, prejel nagrado na festivalu v Benetkah in osvojil Grand Prix na prvem festivalu v Cannesu. V dokumentarnem filmu, ki ga je režiral Urban Arsenjuk, se s svojimi pripovedmi in spomini na Čapa zvrstijo igralci Milena Dravić, Franek Trefalt in Demeter Bitenc, znanci iz Marušićev Boro, Dante in Guiseppe, snemalec dveh njegovih filmov Ivan Marinček, sodelavci Janez Marinko, Emilija Soklič in Mirko Mahnič ter filmski publicisti Pavel Taussig, Nebojša Jovanović, Peter Stanković in Zdenko Vrdlovec. Skozi arhivske posnetke pa nastopijo tudi sam Čap, njegov bližnji sodelavec, direktor fotografije Janez Kališnik in direktor Viba filma Branimir Tuma, ki je Čapa pripeljal v Jugoslavijo. Čap je bil izjemen estet. Njegovi filmi niso samo obrtniško odlično posnete drame ali komedije, temveč tudi semantično in vsebinsko pomenljiva dela, v katerih nam med drugim v kodificiranem jeziku sporoča, da “seksualnost ne more biti ločena od ideologije, ker sta obe podrejeni epistemološkim in antagonističnim negotovostim.” Ta misel je za Čapovo življenje tako rekoč ključnega pomena. Bil je tudi prvi, ki se je znotraj ideoloških okvirjev ukvarjal z dvomom posameznika v samega sebe. Življenje je končal kot nesrečen, od filmskega sveta odrezan ustvarjalec. Ob skromni udeležbi dveh ali treh sodelavcev so ga pokopali na piranskem pokopališču.
Ruska revolucija je nedvomno eden izmed osrednjih dogodkov 20. stoletja, a vendar … Ali je bil Lenin njen resnični vodja? Ali so govorice o carici in obnorelem menihu Rasputinu res pripomogle k strmoglavljenju ruske monarhije, kakšna je bila resnična usoda carične Anastazije in kako so boljševiki prikrojili zgodbo o oktobrski revoluciji? Zgodovinarka, kuratorka in televizijska avtorica Lucy Worsley se sprehodi po carski preteklosti in gledalcem živo predstavi verodostojen potek dogodkov, mite in laži, ki so se spletli skozi čas, pa loči od resnice. ROYAL HISTORY'S MYTHS AND SECRETS: THE RUSSIAN REVOLUTION / Velika Britanija / 2020 / Režija: Andrew Thompson
Dedek Edi, močna in trdna persona, preživlja slovenski vsakdan in svojega vnuka polni z edinstvenim čudenjem staranja na način, kot ga lahko dojame le duh mladosti. Ob tem se zastavi vprašanje: »Kdo so resnični vplivneži v našem življenju?« Filmski ustvarjalec Jan Vrhovnik nas popelje v deželo svojega odraščanja, kjer je dedek Edi njegov junak, jagodni napitki in babičin češnjev štrudelj pa so vse, kar loči jutra od popoldnevov. Vrhovnik spretno združuje močne elemente jugoslovanske nostalgije z dokumentarnim pristopom in kot protagonista v filmu vključi svoja stara starša, ki nista igralca, ter na humoren način raziskuje pojem vplivnežev v njegovi najbolj prvinski obliki. Edi teče v ritmu jugoslovanskega sintesajzerja, znoj mu kaplja s čela na dramatičnem, od sonca ožganem poletnem ozadju. Edi servira ase in plava v oceanu, njegova postarana koža pa je simbol življenja, ki ga je živel in ga še vedno živi v vsej njegovi veličini. Njegov vsakdan spremljamo z očmi osemletnega Jana, ki takrat še ni filmski ustvarjalec, temveč opazovalec na videz preprostih trenutkov, ki dajejo življenju globlji pomen in ga resnično obogatijo. Film, ki ga odlikujejo drzne barve, glasba jugoslovanskih uspešnic ter zvok škržatov, ponuja sladko nostalgično popotovanje v brezskrbno blaženost mladosti. Prežet je s hrepenenjem po odraščanju in s sočutjem, za katerega se zdi, da ga premorejo le stari starši. Je poklon ljudem, ki nas vzgajajo, ter številnim potem, ki nas izgradijo takšne, kakršni smo danes. Film je nastal pod okriljem inovativne produkcijske agencije Bright in predstavlja izjemno delo filmskega ustvarjalca Jana Vrhovnika v sodelovanju z ustvarjalno ekipo Brighta, ki vključuje Vito Vlašič in Miho Skrta kot asistenta produkcije ter Mateja Marinka kot izvršnega producenta. Film je prejel nagrado v kategoriji mladi režiser (YDA/Young Directors Award) na mednarodnem festivalu ustvarjalnosti Cannes Lions ter nagrado na festivalu Berlin Commercial.
Avstrijsko-madžarski skladatelj György Ligeti je postal širše poznan po zaslugi režiserja Stanleyja Kubricka, ki je skladateljevo glasbo uporabil v filmih 2001: Vesoljska odiseja, Sijaj in Široko zaprte oči. Glasbeni dokumentarni film predstavlja zgodbo drznega skladatelja, katerega intenzivna zborovska in orkestralna dela so pomembno oblikovala glasbo 20. stoletja. Film bogatijo številni filmski odlomki, tudi iz znamenitega Široko zaprte oči s Tomom Cruisom in Nicole Kidman v glavnih vlogah.
Film je ena najlepših zgodb našega časa, saj govori o resničnem bratstvu in o posebnem človeku, Pedru Opeki, ki od leta 1989 na smetišču milijonske prestolnice Atananarivo na Madagaskarju rešuje najrevnejše od najrevnejših. Takrat je namreč tam v kužnem smradu in popolnem razčlovečenju živelo na tisoče odraslih in otrok. Opeka jim je pomagal vrniti človeško dostojanstvo in iz teme smetišča skupaj z njimi gradi novo družbo - kulturo dobrih prijateljev. V urejenih vaseh s šolami, vrtci in igrišči živi že več kot 23.000 nekdanjih smetiščarjev in brezdomcev, še četrt milijona pa jih je že bilo deležnih pomoči Dobrih prijateljev...
Da pridemo v gore, se je treba potruditi, premagati strmino, napor, včasih tudi samega sebe. In potem v tišini uživati. Kaj pa, če bi vstopili na vlak recimo v Ljubljani in bi po nekaj presedanjih lahko izstopili na vrhu Triglava? Kaj če bi lahko pod našim očakom smučali in spali v mondenem turističnem središču pod Triglavom? In kaj če bi pod njegovim vrhom kraljeval ogromen observatorij? Za vse to so obstajali celo načrti ... Peter Mikša nas bo popeljal po poti vseh neuresničenih načrtov za »modernizacijo« Triglava.
Nekatere zgodovinske osebe niso utonile v pozabo, temveč so se ohranile v naši zavesti. Toda ali se današnje predstave ujemajo z resničnostjo? Zares vemo, kakšen je bil njihov značaj, videz? Igralec Derek de Lint se poda po stopinjah Williama Shakespeara. Izve marsikaj o njegovem življenju, družini, in si ogleda dva portreta, ter kip slavnega dramatika. 3D-oblikovalec Mao se po njegovih izsledkih in izsledkih zgodovinarke Saskie Noot loti oblikovanja obraza Williama Shakespeara, ki mu povzroča precej preglavic in terja veliko ročnega dela. THE FACES OF HISTORY / Nizozemska / 2022 / Producent: Marc Pos
Nekatere zgodovinske osebe niso utonile v pozabo, temveč so se ohranile v naši zavesti. Toda ali se današnje predstave ujemajo z resničnostjo? Zares vemo, kakšen je bil njihov značaj, videz? Od kod prihaja Miklavž? Je res svetlopolt, rdečeličen mož v dolgih belih škofovskih oblačilih z dolgo belo brado in dolgimi belimi lasmi? Igralec Derek de Lint in zgodovinarka Saskia Noot odkrivata, da se naše predstave precej razlikujejo od resnične podobe svetega Nikolaja, na katerem naš Miklavž temelji. Skupaj zbirata podatke, ki 3D-oblikovalcu Mau pomagajo rekonstruirati obraz te zgodovinske osebnosti. THE FACES OF HISTORY / Nizozemska / 2022 / Producent: Marc Pos
Dokumentarna oddaja je izčrpen portret nedavno preminulega velikana svetovne književnosti 20. stoletja, Milana Kundere. Razmišljanja sodobnikov in poznavalcev, mnenja, ki jih je Kundera brez dlake na jeziku izražal v številnih intervjujih, predvsem pa odlomki iz njegovih del, od zgodnje angažirane poezije do svetovnih romanesknih uspešnic, osvetljujejo tudi nekatere morda manj znane plati ustvarjalčeve osebnosti in dogodke na njegovi pogosto težavni življenjski poti. MILAN KUNDERA, ODYSSÉE DES ILLUSIONS TRAHIES / MILAN KUNDERA, THE ODYSSEY OF BETRAYED ILLUSIONS / Francija, Češka / 2022 / Režija: Jarmila Buzkova
Nekatere zgodovinske osebe niso utonile v pozabo, temveč so se ohranile v naši zavesti. Toda ali se današnje predstave ujemajo z resničnostjo? Zares vemo, kakšen je bil njihov značaj, videz? Igralec Derek de Lint se odpravi po stopinjah svetnice Ivane Orleanske, ki je pri rosnih sedemnajstih letih stopila na čelo francoske vojske. Z zgodovinarko Saskio Noot raziskujeta njeno zgodbo in poskušata pri strokovnjakih zbrati dovolj podatkov, da bo 3D-oblikovalec Mao lahko narisal Ivanino prepričljivo podobo. THE FACES OF HISTORY / Nizozemska / 2022 / Producent: Marc Pos
Nekatere zgodovinske osebe niso utonile v pozabo, temveč so se ohranile v naši zavesti. Toda ali se današnje predstave ujemajo z resničnostjo? Zares vemo, kakšen je bil njihov značaj, videz? Igralec Derek de Lint in zgodovinarka Saskia Noot se podata po sledeh egipčanske kraljice Kleopatre. Na različnih koncih sveta zbirata podatke o slavni kraljici, ki je zapeljala kar dva mogočneža svojega časa: Julija Cezarja in Marka Antonija. Je bila res takšna, kot si jo predstavljamo? 3D-oblikovalec Mao oblikuje njeno podobo na podlagi njenih doprsnih kipov in podatkov, ki sta jih Derek in Saskia zbrala pri strokovnjakih. THE FACES OF HISTORY / Nizozemska / 2022 / Producent: Marc Pos
Dokumentarni film režiserja Juliena Templa je prikaz razburkanega življenja Shana MacGowana, znamenitega vokalista in tekstopisca, frontmana glasbene skupine The Pogues, ki je učinkovito združil tradicionalno irsko glasbo z energičnostjo pank roka. Film je preplet dragocenih arhivskih posnetkov ustvarjanja skupine in življenja MacGowanove družine. Bogatijo ga tudi animacije priznanega avtorja Ralpha Steadmana. CROCK OF GOLD: A FEW ROUNDS WITH SHANE MACGOWAN / Irska, Velika Britanija, ZDA / 2020 / Režija: Julien Temple
Neveljaven email naslov