Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski gozdovi so narodovo naravno bogastvo, ki ga želimo ohraniti za prihodnje rodove. Zato so ujme, ki so v zadnjem desetletju prizadele gozd v Sloveniji, resno opozorilo, da bodo prilagoditve v gozdnih sestojih nujne. Gozdarska stroka vodi raziskave, ki dajejo že prve odgovore na vprašanja, kako pomagati gozdu v njegovem prilagajanju neizogibnim spremembam temperature in vlažnosti, močnim vetrovom in vodnim ujmam. Oddaja predstavi projekt LIFEGENMON, v katerem strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije spremljajo genetsko raznolikost jelke in bukve in ugotavljajo, kako to pestrost ohraniti in uporabiti v prid gozdu. V prihodnosti bo predvsem bukev, kraljica slovenskega gozda, nadomestila občutljivo smreko na rastiščih, kjer je z gotovostjo pričakovati ostrejše razmere zaradi sprememb podnebja.
Ker želimo, da dokumentarno zgodbo spozna tudi mednarodna javnost, objavljamo še angleško različico filma. Slovenian forests are precious natural resources which the nation wants to preserve for future generations. Therefore, natural disasters which have damaged the forests in Slovenia in the past decade, present a stark warning that adaptations in the forest composition are urgent. Forestry experts have been conducting studies which have already answered some questions regarding how to help forests to adapt to the inevitable changes in temperature and humidity, strong winds and floods. This programme presents LIFEGENMON project, where experts from the Slovenian Forestry Institute monitor the genetic diversity of beech and spruce trees and are attempting to establish how to preserve this diversity and use it to the forests' advantage. In those areas where harsher conditions due to climate change are expected with certainty, the sensitive spruce will be replaced mainly by the beech, the queen of the Slovenian forests.
V dolini Dragonje ohranjeno naravno bogastvo je edinstveno po svoji pojavnosti in posebnih življenjskih okoljih, ki jih soustvarjata flišna kamnina in hudourne vode presihajoče reke. Dragonja s pritoki je edino še v naravni podobi ohranjeno porečje, katerega vode se na slovenskem ozemlju izlivajo v Jadransko morje. Njen živi svet je pomembna genska zakladnica mediteranske flore in favne, celotno območje pa edinstven ekološki in kulturni rezervat, učilnica, ki navdihuje.
Soline ob ustju reke Dragonje so stare morda že blizu tisoč let. Ročna pridelava soli poteka danes le še na polovici nekdanjih solinskih površin, saj je večji del območja Sečoveljskih solin prepuščen naravnim spremembam in zavarovan kot edinstven krajinski park. To je mokrišče z izjemno bogato biološko raznolikostjo in svojevrstno ekologijo in kot tako uvrščeno tudi na Seznam mokrišč mednarodnega pomena v okviru Ramsarske konvencije. Park je odličen primer sožitja med gospodarsko dejavnostjo in varovanjem narave in ohranja povezani naravno in kulturno dediščino.
Zelo veliki oranžni zobje in dolge bele dlačice okrog gobčka. Nutrija je le na videz podobna bobru. To je južno ameriški glodavec, ki ga je človek pripeljal v Evropo v 19. stoletju. Nutrija je izredno prilagodljiva vrsta, ki je na starem kontinentu našla nov dom – kljub drugačnim klimatskim razmeram in kljub intenzivnemu lovu. Nutrija je doma tudi pri nas, celo v glavnem mestu, in to je njena zgodba. Režija: Aleksandra Vokač, scenarij: Ana Dular Radovan, kamera: Bernard Perme.
V Sloveniji živi največja sova na svetu – velika uharica. Pri nas živi tudi zelo redka črna kozača. Pa najmanjša sovica v Evropi – mali skovik. Vse so nočna bitja, vrhunski plenilci in neslišni letalci. V sovji svet vas vabimo ustvarjalci serije Biotopi.
Kamera je že pred desetimi leti sledila temu največjemu evropskemu glodavcu, ki je iz Hrvaške poselil Slovenijo. Mislili smo, da vemo, katere vodotoke bo ponovno naselil. Mislimo smo, da poznamo njegovo vedenje. Mislili smo tudi, da razumemo njegov vpliv na ekosisteme. Minilo je še deset let in ugotovili smo, da pravzaprav marsičesa nismo vedeli in razumeli. In še danes, dvajset let po ponovni naselitvi, odkrivamo nove in presenetljive podatke o bobrovem življenju. Izobraževalni program Režiserka: Aleksandra Vokač Direktor fotografije: Bernard Perme Scenaristka: Ana Dular Radovan
Mravlje živijo v kolonijah, bobri v družinah, čopasti ponirki v parih, kače pa samotarsko. Nekatera bitja so družabna vse življenje, druga samo občasno. Kakšno je to družabno življenje in kaj prinaša posameznim živalim? Kdaj je bistven posameznik in kdaj je najpomembnejša skupnost? Kako se učijo žuželke in kako sesalci? Zakaj se kačji pastirji sporazumevajo z vidnimi signali, netopirji pa z zvočnimi? Kakšna je igra pri vidrah in kakšna pri medvedih?
Žabe, pupki, močeradi in močeril – dvoživke, ki živijo v Sloveniji. Oddaja iz serije Biotopi vas bo tokrat popeljala v potoke, mlake, luže in celo podzemeljske vode, kjer živijo ta skrivnostna bitja. Pokazali bomo, kakšne so en dan stare krastače, kako modri so plavčki, kdaj imajo pupki hrbtni greben in kje se izlegajo močeradi. Pa tudi razložili, kako dvoživke dihajo, kako pijejo in zakaj so strupene.
Če pomislimo na dinozavre, si predstavljamo zelo velike pošasti. Teh seveda ni več, so pa želve – plazilci, ki se od časa velikih dinozavrov skorajda niso spremenili. V Sloveniji živita dve vrsti, sladkovodna močvirska sklednica in morska glavata kareta. Delček njunega še vedno skrivnostnega življenja razkriva oddaja o želvah pri nas. Izobraževalni program Režiserka: Aleksandra Vokač Direktor fotografije: Bernard Perme Scenaristka: Ana Dular Radovan
Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so tudi v svoji drugi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice. Zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani. Miniatura: Varuh preteklosti osvetljuje manj poznano, a še kako pomembno delo Antona Aškerca.
Valentin Fabri iz Konjic, o katerem je leta 1487 pisal že oglejski vizitator Paolo Santonino, je v slabih dveh desetletjih napredoval od kaplana do dvojnega župnika, prošta in dvakratnega arhidiakona. Njegova gradbena zavzetost in njegova spretnost pri gospodarjenju sta pomembno zaznamovali arhitekturni podobi Štajerske in Koroške na začetku novega veka.
Ker želimo, da dokumentarno zgodbo spozna tudi mednarodna javnost, objavljamo še angleško različico filma. Did you know that Slovenj Gradec used to be a name of a different place? That the city's medieval history is linked to some famous Europeans, and that today the city is one of the UN Peace Messenger Cities? The city prides itself on its exceptionally valuable cultural heritage, the striking parish church of Saint Elizabeth, and important collections kept by the Carinthia Regional Museum and the Carinthia Gallery of Fine Arts. Curator Marko Košan talked to us about the past and present cultural life in the city, members of the Perger family introduced their honey-bread making trade, and we also heard a lied by the most famous citizen of Slovenj Gradec, Hugo Wolf.
V nenavadnem letu 2020, ko življenja vseh kroji pandemija Covid-19, je tudi podelitev Zoisovih nagrad in priznanj, Puhovih priznanj in nagrad ter priznanja Ambasador znanosti Republike Slovenije potekala na ne tradicionalen način. Nagrade in priznanja so bila podeljena novembra 2020. Ob tem je nastal dokumentarni film Vrhunci slovenske znanosti v luči nagrajencev za izjemne dosežke 2020. V času svetovne zdravstvene krize so oči vsega človeštva uprte v znanost. Z osupljivimi raziskavami in izjemnimi odkritji so slovenski znanstveniki cenjen del svetovne znanstvene skupnosti in vitalen del naše družbe. Spoznati njihovo delo in dosežke je navdihujoče za slehernika, ki se zaveda pomena znanosti. Spoznajte aktualne in zgodovinsko pomembne dosežke slovenske znanosti v dokumentarnem filmu: Vrhunci slovenske znanosti v luči nagrajencev za izjemne dosežke 2020.
Ker želimo, da dokumentarno zgodbo spozna tudi mednarodna javnost, objavljamo še angleško različico filma. Prior to the new coronavirus pandemic, the Slovenian territory had been hit by several diseases taking a huge toll upon the local population. The deadliest ones were the plague, cholera and the Spanish flu. In the mid-1300s, Europe was ravaged by a deadly epidemic of plague, the most infectious disease so far. It was fatal for one third of the then population, and radically changed the course of European history. No-one was safe from it – neither church dignitaries nor kings and queens, neither the bourgeois nor paupers and children. Cholera originated in India and was brought to Carniola mainly by troops passing through. At first, the authorities were closing borders in attempting to prevent its spreading, but this protective measure proved to be too radical, ineffective and expensive. It had a ruinous effect upon the local economies. The Habsburg Empire abandoned the measure in later waves. The Spanish flu pandemic ravaged the world between 1918 and 1920, and killed almost 5% of the global population, or between 50 and 100 million people. It is etched into the collective memory as one of the most terrible diseases harming humanity. However, this generally widely known pandemic can be described as "an elephant in the room" in historiography, which has been left unnoticed for a long time. Historians around the world started studying the Spanish flu in earnest after 1998. The documentary presenter is Dr Katarina Keber, a researcher of social medical history from the Milko Kos Historical Institute at the Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Written by Tatjana Markošek and directed by Franc Arko.
Med najbolj cenjene slikarske tehnike se je dolga stoletja uvrščala freska. Ko so današnji slovenski prostor zasedli Rimljani, so s seboj prinesli tudi veliko znanja, med drugim izpopolnjeno izdelavo stenskih poslikav. A te so prekrile plasti poznejših stoletij, zato se je lepih in celovitejših primerov v evropskem prostoru ohranilo le malo. Na eno takšnih redkosti so leta 2017 naleteli tudi slovenski arheologi med izkopavanji na Muzejskem trgu v Celju. Tam so jih presenetile stenske poslikave, ki so bile ohranjene tudi do 1,3 metra visoko, in na tisočere koške raztreščen strop rimske vile. V Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so se lotili sestavljanja stropa in tako ugledali čudovite prizore Ovidovih Metamorfoz, ki so bile priljubljen navdih tudi pompejskim slikarjem. Freska je tudi v naslednjih stoletjih ohranila imeniten položaj med slikarskimi tehnikami, vse dokler ni bilo z novimi potrebami in naročniki, ki so jih prinesle družbene spremembe 19. stoletja, čedalje več tabelnih slikarjev, freskantov pa čedalje manj. A to še ne pomeni, da je veličastni stenski poslikavi odbila zadnja ura – čeprav so bili taki slikarji redkejši, so tudi v 19. stoletju ohranili to znanje, za seboj pa pustili nekaj dragocenih spomenikov. Med njimi je frančiškanska cerkev v Ljubljani, v kateri je svoj pečat pustilo toliko rok, da je nekakšen kompendij dela slikarstva druge polovice 19. in prvih desetletij 20. stoletja v tem prostoru. Belo baročno cerkev je prvi poslikal Matevž Langus, svoje »popravke« pa so pozneje dodali Janez Wolf, Joseph Kastner in Josef Kleinert. Navsezadnje, že v 20. stoletju, se je na slikarski oder povzpel še Matej Sternen, ki je v 30. letih 20. stoletja naslikal to, kar je tedanje časopisje hvalilo kot največje delo slovenskega stenskega slikarstva zadnjih stotih let. Omenjeni časovno oddaljeni umetniški deli pa ne pripovedujeta le o skoraj povsem pozabljeni tehniki, temveč sta še dandanes tudi v velik izziv slovenskim restavratorjem. V dokumentarni oddaji Ko s sten zablestijo stare podobe smo spremljali restavratorje ob delu pri obeh kulturnih spomenikih – freskah iz vile antične Celeie in mnogo mlajših poslikavah frančiškanske cerkve v Ljubljani – ter se spraševali, kaj vpliva na obstojnost fresk, kako pristopiti k restavriranju te tehnike in česa se je mogoče ob tem naučiti.
12. marca zvečer je bila v Sloveniji razglašena epidemija novega koronavirusa. V naslednjih dneh so se zaprle šole, gostinski lokali, javni promet, »ostani doma« - je postal naš vsakdan. – Svet se je ustavil. V psihološkem smislu se nam je zgodila akutna stresna situacija, kar je pomenilo, da smo se morali hitro prilagoditi na velike življenjske spremembe na različnih področjih… Preživljanje dni in tednov doma z omejenimi stiki z ljudmi, s spremenjeno dnevno rutino, pomanjkanjem senzornih dražljajev, finančnimi skrbmi, spremenjenimi družinskimi odnosi, s strahom pred izgubo zdravja – vse to je vplivalo tudi na naše psihično počutje… V oddaji spremljamo zgodbo 38-letnega raziskovalca na Fakulteti za turistične študije, doslej najmlajšega bolnika z novim koronavirusom, ki je bil zaradi te bolezni štirinajst dni v komi in dihal s pomočjo respiratorja; zgodbo nekdanjega veslača in štirikratnega olimpijca, ki je sedaj gostinec na Bledu in je v času karantene pomagal ljudem z brezplačnimi obroki ter mamo samohranilko in učiteljico iz Brkinov, ki je dvignila svoj glas za vse otroke in si javno prizadeva, da bi učenci obiskovali šolo na tak način kot pred epidemijo.
Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so tudi v svoji drugi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice. Zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani. Miniatura: Slovenska Lizbona pripoveduje o najhujši katastrofi, ki je prizadela naše glavno mesto.
Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so tudi v svoji drugi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice. Zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani. Miniatura: Veliki semenj pripoveduje o nekdaj živahnem in pestrem dogajanju na obrobju parka Tivoli.
Neveljaven email naslov